1981 / Foto: Željko Stevanić
Letošnja rezidentka Gledališča Glej je režiserka Nina Rajić Kranjac. Slednja se bo v rezidentskem letu osredotočila na odnos med glasbo in gledališčem, tekom leta pa bo v obliki javnih predstavitev prikazala več faz dela-v-nastajanju, ki bo v svoji končni obliki zaživelo kot gledališko-glasbeni dogodek predvidoma novembra 2015. Namen takšnega procesnega dela je prevpraševanje delovanja materiala, ki nastaja in nenehno sledenje k smislu uprizarjanja.
1981 / Foto: Željko Stevanić
Prvi dogodek bo javna predstavitev delavnice gledališkega uprizarjanja opernih arij, ki ga bodo v sodelovanju z Akademijo za glasbo 18. februarja ob 20.00 organizirali v Gledališču Glej (več informacij o delavnici je navedenih v nadaljevanju). Predstavitvi bo predhodila tudi javna predstavitev rezidence s strani umetniškega vodje Gledališča Glej Marka Bratuša in rezidentke Nine Rajić Kranjac.
O svojem delu je Nina Rajić Kranjac zapisala sledeče:
"Glej, rezidentka 2015! Nova članica ustaljenega tima alternativnega gledališča je postavljena pred izziv kreacije nove sezone. Kaj jo zanima? V kaj verjame? Kako se lahko še spopade z dano priložnostjo? Kaj želi ali veruje, da lahko spremeni? Okoli katerih tem se bodo v prihodnje v dvorani Gleja zbirali ljudje; ustvarjalci in gledalci? In ključno – kakšni razlogi se skrivajo za to potrebo?
Nalašč si postavljam vprašanja v tretji osebi, tako lahko razbremenjeno razmislim o vsem, kar me čaka. In napišem nekaj, kar bi lahko ubesedilo dooolg proces. Se pravi, to je poskus besednega uvoda v prihajajoče dogodke.
Verjamem, da je režija misel, zamisel, ki neko delo postavi v točno določene okoliščine, atmosfere, prostor, čas, kontekst, da bi zaživel dogodek, ki vodi do končnega uvida – sporočila – poante – spremembe dojemanja. Torej je izdelek predstava o nekem svetu, ki ima lastne zakonitosti in zgodbo, ta pa nalašč rezonira s sedanjim svetom. Ko omenjam lastne zakonitosti, govorim o sicer nemogočih dejanjih, ki jih gledališče lahko ponuja. V gledališkem prostoru lahko oživijo predmeti, človek lahko leti, osel lahko spregovori, iz sekunde v sekundo lahko preletimo vse čase človeške civilizacije – vse to se v gledališču lahko uprizori. Kot gledalci smo tako v omejenem času predstave priča nekim svetovom, ki jih v realnosti ne bi mogli doživeti. V to verjamem, ker se kot ustvarjalci in gledalci ves čas igramo z domišljijo, ki je zame glavni motor tako pri ustvarjanju kot ob gledanju nekega umetniškega izdelka. Lastno dojemanje nekega dela (naj bo to slika, kip, film, simfonija …) je odvisno od strategij podajanja neke zgodbe, ki jo uteleša. Strategije se po mojem nenehno rojevajo v interesu po spodbujanju gledalčeve domišljije, da bi predstavljen izdelek imel smisel in tako zaživel.
Naše raziskovanje bo temeljilo na polju glasbe v gledališču. Ukvarjali se bomo z odnosom zgodbe skozi zvok – glasbo. Zanima nas spoznavanje strategij kdaj in na kakšen način vpeljevati glasbo, pesem – ki je v tistem trenutku nujna za dojemanje zgodbe v pravi – željeni razsežnosti. Kdo od likov lahko poje kakšno pesem; ali obstajajo pesmi, ki že imajo določene konotacije pri vseh nas; na kakšen način lahko le te “izrabimo” v dobrobit dogodka; ter na drugi strani, kaj vse glasba v gledališču lahko postane. Zato se bomo poskušali namerno posluževati odrskih sredstev, ki bodo postavili temelje – poligon – za igro.
V enoletnem procesu smo se odločili za gradnjo enega dogodka, ki bo v fazah prikazan občinstvu. Namen takšnega dela je prevpraševanje delovanja materiala, ki nastaja in nenehno sledenje k smislu uprizarjanja. Verjamemo, da je gledališka predstava živ material, ki prične komunicirati šele s prisotnostjo občinstva. Poriv omenjenega interesa po raziskovanju je rezultat poslušanja pesmi znane pevke Nine Simone, ki je v meni vzbudilo čudenje in občudovanje, saj je z minimalnimi sredstvi in specifičnim petjem odprla neslutene razsežnosti pomena, kaj vse pesem lahko v poslušalcu sproži in še več, kaj pesem vse v družbi lahko spremeni. Kot otrok youtube generacije, pripenjam link omenjene pevke: https://www.youtube.com/watch?v=99V0mMNf5fo
Glej,
se vidimo!"
O rezidentki
Nina Rajić Kranjac se je l. 1991 rodila v Beogradu, osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Mariboru. Poleg zaključenega programa mednarodne diplome na Drugi gimnaziji Maribor je uspešno zaključila tudi osnovno glasbeno šolo (smer klavir) ter Konzervatorij za glasbo in balet Maribor (solo petje in saksofon). Na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka in radijska režija, se je vpisala l. 2010. V svojih režijskih delih na akademiji je večkrat tudi nastopila v vlogi igralke, med drugim v predstavi Čehova, predstavo istega avtorja z naslovom Tri sestre pa je režirala in za njo so l. 2012 prejeli študentsko nagrado za najboljšo produkcijo v celoti. Z nagradami je nadaljevala tudi v prihodnjih letih, in sicer je prejela prvo nagrado za najboljšo produkcijo na Mednarodnem festivalu dramskih umetnosti v Zagrebu za predstavo Simona Semenič: Tisočdevetstoenainosemdeset. Za režijo iste predstave (ter režijo igralskega avtorskega projekta Brechta ZDAJ letim!) je l. 2014 prejela fakultetno Prešernovo nagrado za režijo ter z uprizoritvijo nase opozorila umetniško vodstvo Gledališča Glej. Slednje ji je ponudilo rezidentsko mesto v l. 2015, kjer bo ob pomoči izvršne producentke Barbare Poček razvijala rezidentski projekt raziskovanja odnosa med glasbo/zvokom in gledališčem.
O delavnici gledališkega uprizarjanja opernih arij
Delavnica gledališkega uprizarjanja opernih arij je prvo dejanje v okviru rezidence Nine Rajić Kranjac. Delavnica je namenjena mladim pevcem obeh spolov, ki jih zanima raziskovanje odrske pristnosti, ter odkrivanju potencialov pripovedi zgodbe skozi peto pesem, podprto z gledališko situacijo. Na delavnici 17. februarja bodo pevci in pevke v sodelovanju z režiserko Nino Rajić Kranjac ter korepetirorjem predstavljeni material povezali v obliko, s katero bodo 18. februarja v okviru dogodka, poimenovanega Ljuba pesem, izsledke delavnice javno predstavili.
O programu Glej, rezident
Glej, rezident je program, ki ga je Gledališče Glej prvič uvedlo z letom 2013. Gre za produkcijski model, ki gledališkemu režiserju/avtorju omogoča enoletno razvijanje projekta ali večih povezanih projektov v Gledališču Glej. Program Glej, rezident kot oblika produkcije je odgovor Gledališča Glej na približevanje gledališč kapitalističnemu proizvodnemu modelu zmanjševanja stroškov, ki poudarja le učinkovitost končnega izdelka s kratkim procesom vaj. Glej s svojo enoletno rezidenco omogoča izbranemu avtorju ali skupini sproščeno in neobremenjeno gledališko ustvarjanje od 1. januarja do 31. decembra, kar predstavlja antipod hitrim produkcijskim modelom.
Del programa Glej, rezident so tako bili sodelavci skupine G-FART (Nina Šorak, Zala Sajko, Simon Belak, Vid Klemenc, Stane Tomazin, Anja Novak ...), režiser Jaša Koceli (z igralci Filip Samobor, Nik Škrlec, Lena Hribar, Miranda Trnjanin, Tina Gunzek, Barbara Ribnikar, Jernej Čampelj, Blaž Setnikar) ter mnogi drugi.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/glej-rezident-nina-rajic-kranjac