70 let Evalda Flisarja

Avtor: STA

Sedemdesetletnico pisatelja Evalda Flisarja so včeraj počastili z razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) in z uprizoritvijo njegove drame v Kulturnici LGL. Razstava bo ponudila izbor del iz Flisarjevega bogatega pisateljskega in gledališkega opusa ter dokumentacijo recepcije njegovega dela v tujini.


Vzemi me v roke / foto Arhiv Slovensko komorno gledališče

Slavnostna govornika na odprtju razstave sta bila državni sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Peršak in predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, za glasbo pa je poskrbel Vlado Kreslin. Odprtju je ob 21. uri v Kulturnici LGL sledila uprizoritev Flisarjeve drame Vzemi me v roke v izvedbi Mojce Funkl in Iztoka Jereba.

V Razstavni dvorani NUK si bo do zadnjega marca mogoče ogledati drobce Flisarjevega zanimivega življenja in izbor del iz njegovega opusa - rokopise, tipkopise, fotografije ter omenjeno obsežno dokumentacijo recepcije njegovega dela v tujini, so sporočili iz NUK.

Flisar, rojen v Prekmurju, velja za enega najbolj branih slovenskih pisateljev, njegov Čarovnikov vajenec je doslej izšel v devetih izdajah v skupaj 65.000 izvodih. Njegova dela so prevedena v 31 svetovnih jezikov. Je prvi in edini slovenski dramatik, ki ga redno uprizarjajo po svetovnih odrih, poleg evropskih tudi v gledališčih po Indiji, Japonski, Indoneziji, Egiptu.

Za svoje delo je bil petkrat nominiran za kresnika in šestkrat za Grumovo nagrado. Prejel je nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Grumovo nagrado. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, trenutno pa je glavni urednik literarne revije Sodobnost.

Od večine drugih slovenskih pisateljskih kolegov se loči po tem, da je že v mladosti ogromno potoval, obiskal je več kot 80 držav. Več kot 20 let je živel izven domovine, najdlje, 17 let, v Londonu, kjer je študiral angleški jezik, pisal radijske in TV igre za BBC in bil urednik pri večji britanski založbi. Dlje časa je živel še v Sydneyu v Avstraliji, kjer je študiral psihologijo, preizkušal pa se je tudi kot pisec filmskih scenarijev v Hollywoodu.

Svoj literarni arhiv bo po zaključku razstave podaril Rokopisnemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/70-let-evalda-flisarja