Foto: Jaka Varmuž
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bo v petek premiera predstave Ko je otrok bil otrok. Dramsko besedilo hrvaškega avtorja Ivorja Martinića v režiji Yulie Roschina se spogleduje s filmom Wima Wendersa Nebo nad Berlinom. Po besedah direktorice in umetniške vodje Barbare Hieng Samobor se obeta predstava malega formata z veliko vsebine.
Foto: Jaka Varmuž
Hieng Samobor si ni želela klasičnega prenosa filma, ki tematsko sodi v kontekst letošnje gledališke sezone z naslovom Zgodbe 20. stoletja, na oder, zato je k pisanju povabila Martinića, ki je v Sloveniji poznan po igri O Mirjani in tistih okrog nje. Nastajati je začel tekst, ki je doživel kar 12 spreminjanj, v glavnem na pobudo avtorja, je pojasnila na včerajšnji novinarski konferenci.
Predstava se loteva različnih tem in obravnava fenomene, kot so sočutje in ljubezen, življenjska obdobja: otroštvo, mladost, starost in konfrontacijo banalne vsakdanjosti z umetnostjo. V zgodbo je avtor vpletel tudi motiv velikih protestov, ki so postali stalnica sodobne družbe.
Režiserka Roschina je dejala, da je ob prvem branju besedila pomislila, da mora v "nebo prekrito z oblaki vnesti vsaj kanček upanja", saj si ni želela še ena pesimistične slike tega trenutka. Obenem se je zavedala, da do besedila ne bo mogla pristopiti na klasičen način, pač pa da bo morala najti svoj način dela in jezik uprizoritve. Do otroškega pogleda na svet se je odločila pristopiti počasi, preprosto, skromno in predvsem z veliko zaupanja.
Po besedah dramaturginje Staše Bračič je predstava postala nadaljevanje oziroma avtorjevo občutenje in refleksija filma, ki ga je gledal. Predstava je odraz današnjega trenutka in odmev človeških duš, ki so pristne. Igra tako nosi lepoto, saj nikogar ne obsoja in presoja čeprav govori o težkih temah. Ponuja ptičjo perspektivo v prostor gledališča, obenem pa deluje, kot bi imeli dober daljnogled, ki omogoča vpogled v specifično stanje posameznikov.
Hieng Samobor je poudarila, da predstava ni tako poetična in mračna, kot sta ju opisali predhodnici, saj vsebuje tudi precej drobnega humorja.
Prevajalka dela Alenka Klabus Vesel je želela slediti režiserkinim željam, da bi bilo besedilo čimbolj skromno, čisto, preprosto in samoumevno, takšno kot je življenje brez balasta in mask. Lektorica Maja Cerar je dodala, da je bilo besedilo težko za igralce, saj ni dopuščalo nobene površnosti ali približnosti. Ponekod so morali spremeniti nekaj sicer povsem pravilnih izrazov, da so na odru zazveneli dobro.
Predstava ponuja igro v igri, v kateri podobo angela Damiela prevzame Marion (Iva Krajnc), Damiel (Jožef Poroša) pa nadaljuje svoje zemeljsko življenje. Predstava prinaša zgodbo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Gledalec na odru opazuje skupino igralcev, ki pripravljajo gledališko predstavo, obenem pa je čakanje na nastop tudi življenje samo, so zapisali v gledališču.
V predstavi igrajo še Boris Ostan, Mirjam Korbar Žlajpah, Janez Starina, Jernej Gašperlin in Doroteja Nadrah, za katero bo to prvi nastop. Scenografka in kostumografka je Vasilija Fišer, avtor glasbe pa Drago Ivanuša.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-mgl-sodobna-predstava-po-motivih-filma-nebo-nad-berlinom