Festival PreGlej na glas!

Avtor: PGK

Peti festival dramske pisave Preglej na glas, ki bo potekal med 12. in 19. marcem 2010 v dvorani Duše Počkaj, Cankarjev dom, se letos deli na tri vsebinske sklope.


foto STA

Prvi, najbolj obširni sklop, so bralne uprizoritve slovenskih izvirnih dramskih besedil, od katerih večino predstavljajo besedila nominirana za Grumovo nagrado. Drugi sklop predstavlja izmenjava s sosednjo Hrvaško, tretji sklop pa  nastopi dramskih avtorjev, ki se preizkušajo tudi kot performerji.

12. 3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
preglej: Zakon!
(preglejev kolaž bolj ali manj lahkih komadov)

13.3. ob 20ih
Ivo Prijatelj: Totenbirt
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Jaša Koceli

14.3. ob 18ih
Žanina Mirčevska: Luknja
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Ajda Valcl

ob 20ih
Ivo Svetina: Grobnica za Pekarno
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Marko Bulc

15.3. ob 20ih
Simona Semenič: 24ur
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Rona Žulj

16.3. ob 20ih
Janez Janša: Slovensko narodno gledališče
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Miran Kurspahić

17.3. ob 12ih AGRFT
Sodobni dramatik v vlogi performerja, okrogla miza
povezuje: Zala Dobovšek
(v sodelovanju z AGRFT) 

17.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Goran Ferčec: Pismo Heinerju M. in Miha Marek: Kaliningrad
(bralni uprizoritvi)
bralnima uprizoritvama sledi diskusija, povezuje: Ana Perne
Režija: Jaka Andrej Vojevec
Režija: Ivan Talijančić

18.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Simona Semenič: Še me dej, beta spetakel, vnovič
(KD INTEGRALI)

19.3. ob 14ih Klub Lili Novy
Izmenjava slovenske in hrvaške dramatike, okrogla miza
(v sodelovanju s Tednom slovenske drame)

19.3. ob 20 ih v Duši Počkaj
Ivana Sajko: Rose is a Rose is a Rose is a Rose
(Zagrebačko kazalište mladih)

Preglej na glas, festival dramske pisave, je od svojih začetkov pred petimi leti prehodil dolgo in plodno pot iskanja drugačnih pristopov in načinov prezentacije sodobne (slovenske) dramatike. V svoj program je uvrščal še nepoznane pisce in jim, poleg predstavitve širši javnosti, nudil vrsto koristnih delavnic in preizkušanj različnih gledaliških praks.

Spremljevalni teoretični diskurz v obliki diskusij, okroglih miz in delavnic zapolnjuje vrzel profesionalnega premišljanja sodobne dramatike in ga hkrati – z njegovim dogajanjem pred javnostjo – demistificira.

Pretekli festivali bralnih uprizoritev (PreGlej na glas! 2006, PreGlej na glas! 2007, Festival dramske pisave 2008, PreGlej na glas!, 2009) so dokazali, da je takšno dogajanje za mlade ustvarjalce izredno dragoceno, saj si sproščeno in neobremenjeno izmenjajo izkušnje ter se spoznavajo z režiserji, igralci in gosti iz tujine. Hkrati pa podobni festivali širijo zavest o prisotnosti mlade dramatike in demantirajo nasprotne trditve. Uspehi piscev, ki so preko sodelovanja, izobraževanja ali branj na Preglej na glas! festivalu in programa Preglej, se kažejo v številnih krstnih uprizoritvah, knjižnih objavah in prisotnosti v zavesti strokovne gledališke javnosti.

Tako se prav skozi Preglej in PreGlej na glas! festival slovenska gledališka javnost spoznava z novimi dramskimi modeli in uprizoritvenimi praksami. Festival orje ledino na področju percepcije dramskega in gledališkega tudi skozi afirmiranje bralnih uprizoritev kot samostojnega žanra (in z nenehno nadgradnjo in raziskovanjem le tega) in s knjižnimi publikacijami dramskih tekstov (v sodelovanju z revijo Mentor, Apokalipsa in AGRFT).

V želji po iskanju novih načinov uprizoritev smo začeli serijo ad hoc projektov, ki izvirajo iz sodobnih dramskih tekstov, dramskih odlomkov ali uprizoritvenih scenarijev, kar se je začelo že leta 2007 z dogodkom ready made dramatike 9 Lahkih komadov, nadaljevalo pa s projektom Čas razcveta (Miha Marek) 2009, ki je v svoji drugi izdaji tudi otvoril lanskoletni festival.

Preglej je odigral ključno vlogo tudi pri realizaciji dramskih besedil Vse življenje Andreje Zelinka (2007), Let v Rim Mihe Mazzinija (2008), Skok iz kože Petra Rezmana (2009) - vsa tri besedila v okviru projekta Integriramo! v sodelovanju z MGL, Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj (2008) v sodelovanju s ŠKUC gledališčem in  Nisi pozabila, samo ne spomniš se več Simone Semenič (2008).

Otvoritveni dogodek predstavlja odziv članov umetniške skupine Preglej  na aktualno temo sprejemanja Družinskega zakonika.

Miha Marek dramski in medicinski amater, nadaljuje svoje raziskovanje družbene reprezentacije moškega premoženja, ki ga je pričel leta 2006 z učnim komadom Feminizem.;

Peter Rezman je po letu 2005 ponovno, v laboratoriju Preglej, precej eksperimentiral z absurdom in tako z nesmislom osmislil svojo kratko dramsko for(m)o. V performansu bo udeležen s štirimi Pojavi.;

Barbara Skubic, piska ali nekaj takega, Naravno da naravno (nekoliko pitijski naslov za relativno realistično pričanje o popolnoma banalni stvari);

Maja Šorli, dramaturginja, wannabe dramatesa, avtorica teksta Družina je lahko raznospolna, istospolna ali pa ribiška;

Barbara Kartland, Brezmadežno spočetje;

Simona Hamer (se) še vedno išče. Išče tudi naslov svojega "prizorčka". Vsem potencialnim najditeljem se zahvaljuje in sporoča, da ga lahko obdržijo ali donirajo v humanitarne namene.;

Zalka Grabnar Kogoj, dramatičarka, vedno rada pokuka v Preglej in se čudi, kaj bi vse morala spregledati. Včasih se navduši nad ornitologijo, naslov njenega komada  Naredimo kukavice normalne.;

Simona Semenič, piska, spet.

Preglejev laboratorij (skrajšano imenovan PGLab) je nastal iz skupine ljudi, ki so se srečali na delavnicah dramskega pisanja v Kranju v času 35. tedna slovenske drame in samoiniciativno nadaljevali srečevanja v pisarni Gledališča Glej, ki so v začetku leta 2006, po prizadevanjih dramaturginje in dramatičarke Simone Semenič, tudi uradno postala program Gledališča Glej. Skupina se redno srečuje z namenom branja lastnih tekstov in izboljševanja le-teh ter pisanja novih. Zaradi potrebe po preizkušanju napisanega na odru, so se začele bralne uprizoritve, ki so mnogokrat presegle svoj žanr v obliki celovečernih dogodkov.

Preglejev laboratorij je le ena od aktivnosti Pregleja; stalna ekipa udeležencev je v poglavju Ready-made besedila v slovenskem gledališču, Maje Šorli objavljenjem v Drama, tekst, pisava, MGL, 2008 imenovana Preglejčki. Preglejčke zanima dramatika, čeprav nekateri objavljavljajo tudi poezijo in prozo. Rok Vevar, mentor delavnic v programskem letu 2006/07, je bil idejni vodja iniciative o lastnih ready-made besedilih, ki so se predstavila na dogodku Devet lahkih komadov in bila prijavljena na Grumov natečaj. V izvedbi performensa Devet lahkih komadov so sodelovali avtorice in avtorji na različni stopnji (ne)uveljavljenosti; Iztok Ilc, Miha Marek, Peter Rezman, Rok Vevar, Zalka Grabnar Kogoj, Jerneja Kušar, Simona Semenič. Devet lahkih komadov je provociral kot še neznana, nepreizkušena možnost odrskega dogodka in doživel kar nekaj kasnješih teoretičnih preizpraševanj in kritiških refleksij. Publika je lahko prosto prihajala in odhajala, deviacija od norme je razširjala možnost percepcije gledališkega dogodka; fokus je bil drugje in ne na formalno popolnim uprizarjanjem.

Umetniška skupina Preglej je leta 2007 dobila nagrado Zlato gnezdo za razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav.

Skupina se srečuje dvakrat na mesec in stalno razvija dramske tekste, diskutira v okviru skupnega interesa in pripravlja skupne dramske dogodke. Tako so v Gledališču Glej leta 2008 pripravili gledališko besedilni dogodek Vsi bi morali pravzaprav izstopiti v Ljubljani in leta 2009 bralni omnibus štirih črnih komedij Kaj pa je tu smešnega?, prav tako v Gledališču Glej.

Pet dramskih tekstov, ki jih je komisija uvrstila v finalni boj za nagrado, bo bralno uprizorjenih in tako na živ način predstavljenih širši javnosti. Režija bo zaupana slovenskim in hrvaškim režiserjem. 

Okrogla miza, ki jo spet pripravljamo v sodelovanju z AGRFT, je usmerjena v detektiranje in premišljanje fenomena, ki je v veliki meri prisoten tudi v programu festivala: dramatik kot performer. O zgodovini pojava in njegovi razširjenosti v Sloveniji in po svetu se bomo pogovarjali s povabljenimi gledališkimi teoretiki in dramskimi avtorji.

Bralna uprizoritev teksta hrvaškega avtorja Gorana Ferčeca, mladega dramaturga, pisca in teoretika. Za dramo Pismo Heinerju M.  je prejel 1. nagrado na avstrijskem natečaju leta 2007 na temo Pogovarjajmo se o mejah.

Goran Ferčec, je študiral umetnostno zgodovino in poljski jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu, a presedlal na Akademijo dramske umetnosti. Leta 2007 je bil dobitnik avstrijske dramske nagrade v sklopu projekta ‘Govoriti o granicama’ (Pogovarjajmo se o mejah). V obrazložitvi nagrade so zapisali, da je Ferčec napisal sijajen, kvaliteten in napet dramski tekst naslovljen Pismo Heneriju M. Tekst je bil preveden v nemščino in izdan v zavidljivi nakladi deset tisoč izvodov. Ferčec v drami Pismo Henriju M. zgradi lik tipičnega antjunaka, ki mora kot vsak tipičen junak opraviti nalogo, vendar pa v tem primeru njegova naloga ni neka megalomanska akcija reševanja sveta, ni pa niti malo manj pomembna.  Bistvo je v zavzemanju koščka  javnega prostora (berlinski aerodrom Tegel) in svobodo govora v tem delčku prostora, v tem primeru, postane glasno branje pisma Henriju Mullerju politično dejanje par excellence. Vsa akcija je usmerjena na telo – na poslušnost telesa, na telo v gibanju, telo kot material, trpeče telo, na voajersko opazovanje, komentiranje in interakcija teles, ki obdajajo, telo, ki govori, ki prav tako predstavlja specifičično obliko subverzije družbenega reda.  Skozi svojo monološko formo, neobvladljivo poplavo besed, ukazov, mitoloških in mnogih drugih referenc je tekst hkrati napad in ovira igralčevemu telesu. Političnost tega teksta ni samo zgodba, temveč je v veliki meri tudi forma, ki je kritično usmerjena proti tradicionalni dramski pisavi. Istočasno pa deluje samoironično in iskreno v potenciranju lastne slabosti.

Miha Marek je član umetniške skupine Preglej od samega začetka. Diplomiral je filozofijo in francoščino na Univerzi v Ljubljani. Njegova noviteta Kaliningrad je usmerjena k iskanju novih, iz inovativnih dramskih tekstov izhajajočih form in gledaliških jezikov. Tako postane bralna uprizoritev svojstven žanr, poligon možnosti za razcvet kreativnosti; tako avtorja samega, kot režiserja in igralcev.

Še me dej je avtorski projekt dramaturginje, dramatičarke in performerke Simone Semenič, ki je s svojimi prejšnjimi projekti (predvsem Jaz, žrtev) orala ledino in hkrati postavila visoke kriterije na področju avtobiografskih in politično angažiranih predstav (performansov), pri katerih sama prevzame vse vloge: od avtorice teksta, režiserke do izvajalke.

Okrogla miza želi  vzpodbuditi gledališko sodelovanja med obema državama. Potreba po mednarodnih sodelovanjih se kaže tako na področju promocije, širjenja in medsebojnega oplajanja gledaliških prostorov  kot tudi v večanju spektra  teoretičnega diskurza.
Gostili bomo vidne predstavnike slovenskih in hrvaških inštitucij, ki se ukvarjajo z dramskimi besedili in z njimi prerešetali možnosti sodelovanja in konkretnih izmenjav z možnostmi uprizoritve dramskih besedil. Kot model nam bo služila ameriško slovenska izmenjava, ki se je zgodila  v sklopu festivala PreGlej na glas! 2006.

Rose is a rose is a rose is a rose je naslov gledališkega projekta avtorice Ivane Sajko, ki je nastal v produkciji Zagrebškega gledališča mladih in Istrskega narodnega gledališča – Mestnega gledališa Pula, premiera je bila marca 2009. Rose is a rose is a rose is a ros  je del projekta v sklopu katerega je Steirischer Herbst od sedem mladih avtorjev naročil dramske tekste, ki bi pričarali duh časa, oz. kot piše v uradni najavi: 80 leta so čas, ko je bilo konec sveta. : Dan potem, uničenje gozdov zaradi kislega dežja, AIDS – konec zgodbe na ta ali oni način. Apokaliptično raspoloženje kot občutke mladosti. Tudi   90 leta niso bila varna:Vojna se je nevarno približala Zahodu, države so razpadale, moderen je postal mednarodni terorizem, temperature so narasle. Individualno raspoloženje je postajalo vse bolj resignirano in vse je postalo zapleteno:Bilo je veliko poskusov, da se razloži vsak problem, istočasno pa so na plan privreli vroči individualistični problemi: »patchwork« družine, nezanseljivi pogoji zaposlovanja, razpad javne sfere in preobrazba zasebnega v javno življenje. In kaj zdaj? Prihodnost sveta in prihodnost posameznika sobolj nezanesljive kot kdajkoli. Stavtri so očitno strašno komplicirane. Vseeno pa neka vrsta pragmatičnega optimizma ustvarja presenetljiv potencial. Ljudje pa še vedno z zaupanjem iščejo uporabno hipotezo,  da je svijet moguče rešiti. “Reševanje sveta” je ekstremna metafora za zavsetno naivno vero v možnost delovanja.

Festivalsko dogajanje tradicionalno spremlja bilten Dramočlen, katerega pod uredništvom Ane Perne pišejo slušatelji Glejeve Šole ustvarjalne kritike (mentorja: Rok Vevar, Ana Perne) in študentje dramaturgije (nadaljevanje uspešnega sodelovanja z AGRFT). Bilten vsebuje dramaturške razčlembe bralno uprizorjenih tekstov, eseje in komentarje o temah diskusij in okroglih miz in refleksije aktualnega gledališko-festivalskega dogajanja.

 


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/festival-preglej-na-glas