Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Butalsko sem se lotila razmišljanja o tem, kako naj začnem s pisanjem dnevnika. Naj bo dnevnik solo performans intimnega zlitja emocij ali tradicionalna postavitev scene in obnavljanje že obstoječega in prehitro minulega? Ne vem, prepustim se.
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Vsak dan me avtobus pripelje s Ptuja v Maribor. Počutim se, kot da prispem na drug planet. Tukaj lebdim. Morda sem v stanju brez gravitacije neskončnega nihanja v utopičnem razmišljanju? Vidim zvezde, takšne in drugačne. Sestavljam jih v veliki voz. Veliki voz hrane, da lahko preživim. In priznam, prenajedam se, zajemam z vso silo in močjo, z odprtimi usti in očmi, odprtih rok. Prenajedam se hrane, ki ji rečem umetnost. Le kdo bi na drugem planetu ostal ravnodušno skromen!? Egoistično in pohlepno hlastam po drugem planetu. In vem, da ko bo voz odpeljal, da bom kot Francka v romanu Na klancu, ki se bom podila za vozom vse dokler ga ne ujamem. Veliki voz v zvezdni konstelaciji. To je Festival Borštnikovo srečanje. Vesela sem, da si v Maribor pripeljal drug planet, ki se vrti po svojih tirnicah in se bo zmeraj vrtel v vsakem izmed nas, ki imamo radi teater in umetnost. Ugotovim, da nezemljani ne obstajajo, planeti pa so še zmeraj premalo raziskani. Umetnost privoščim vsakomur in umetnost je prostor za vsakogar. Odprt prostor kreativnega. Pridem. Prideš?
Lahko si puščam kri in še vedno preživim. Ko te realnost ubija, jo umetnost personificira in kot lutko oživlja. Ni mej, to je teater.
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/dnevniski-zapis-tako-lahko-prezivim