Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
"Angel pozabe je očitno pozabil izbrisati in mojega spomina sledove preteklosti", je zapisala Maja Haderlap v svoji knjigi, ki pronicljivo koraka s poetičnim in izredno subtilnim jezikom v bralca.
Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Moje vprašanje je bilo, kako lahko delo, ki je tako popolno prav zaradi svojega jezika, zaživi na odru. Ampak je! V vsej svoji tenkočutnosti, v vsej svoji mehkobi in nenarejenosti. Igralci na odru so ljudje, resnični in iskreni. Ničesar si ne otežujejo, niti malo ne patetizirajo, zgolj pripovedujejo. Gledalci tako ostanemo pretreseni, pa čeprav se tega le stežka zavemo, saj ne gre za tiste vrste pretresenost, kjer ti spoznanje ne pusti dihati. Ne, sploh ne. Gre za konstantno opominjanje na kruto preteklost, ki je vsakemu izmed članov družine pustila nepopravljive posledice in zaradi katerih je oteženo njihovo, prav tako kruto, sedanje življenje. Vsak se zapira vase in premleva lastno usodo, identiteto, krivico, poteptane sanje; družina pa ostaja. Za vedno in v vseh oblikah tam. Najbolj pristna in nenarejena, kar si je moč predstavljati. Igra, teater se umikata in dajeta prostor življenju. Minimalistična scena, ki jo igralci spreminjajo v staro hišo, v gozd, v plesno dvorano, Dunaj, zaokroža njihovo bit. In tako so mi igralci na predhodno zastavljeno vprašanje prepričljivo odgovorili. Upam, da ne samo meni.
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/refleksija-angel-pozabe