Smejmo se, kajti resnost je lastnost svetohlincev...
Je smeh nekaj, kar sodi ali pa bi lahko sodilo (ali pa bi moralo soditi) v slovenski "javni interes"?*
Seveda - smeh bi moral biti slovenski javni interes. Včasih sem v prejšnji državi mislil, da bi morali imenti ministrstvo za humor. A zdaj mislim - da bi bilo to škodljivo.
Očitno sem si slovenska ministrstva takrat utopično predstavljal.
Katerim kriterijem mora zadostiti danes komedija, da jo lahko postavimo v vsebinski kontekst "žlahtnosti"? Kaj bi žlahtnost v navezavi na komedijo lahko pomenila?
Pogoj, naj bo ravno slovenska komedija "žlahtna" je neumnost. Ali so Aristovanove komedije žlahtne, Sen kresne noči z oslom in oslovskim falusom, ki teka za lepotico po gozdu, je Dunto Maroje... Naj bo žlahnta lirika - zaradi mene, a komedija ne. To si lahko izmislimo smao Slovenci... To je tako kot z Jelinčičevim "Plemenitim".
Ali festival Dnevi komedije vpilva na kakovost slovenske komedijske prakse?
Ne vem, kako vplivajo Dnevi komedije na kakovsto slovenske komeijske prakse. Saj niti ne gre za to. Odlično pa je, da so in čestitke Celjanom...
Komična plat je zapik pred blaznostjo.**
Oh, to je pač Jaševa duhovitost! Komedija je pogled na svet, ki ga je težko definirati... Zame je pač imel prav Ugo Foscolo, ki je pozival, "smejmo se, kajti resnost je lastnost svetohlincev..."
(Odgovarjal je Tone Partljič)
Povezave:
- Tone Partlijč na Geslu
- Tone Partljič na spletnem letopisu slovenskega gledališča
* Parafraza naslova članka Slavka Pezdirja "Smeh ni v javnem interesu?" Vir: Slavko Pezdir,"Smeh ni v javnem interesu?", Delo, 1.3.1995.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/replike-tone-partlji%C4%8D