Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Besedilo oddajam dan prepozno, ker ne znam brati biltenske razpredelnice prostovoljcev.
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Hkrati nekaj minut pred oddajo vržem ven uvod, ki klasično sprašuje po tem, če se kdaj vprašamo, kaj je gledališče za nas. V tem trenutku bi raje spraševala, kaj smo za gledališče mi, zato ta tekst puščam brez nagovora.
Ena zadnjih stvaritev, ki me je v umetnosti navdušila, je filmski spektakel Synecdoche, New York Charliea Kauffmanna, zgodba gledališkega režiserja, ki želi kot svoj monumentalen teatralen projekt postaviti (in odigrati) repliko sveta okoli njega: prostora, časa, ljudi in konec koncev – odrsko podvojitev sebe.
Svet se ruši, a oder dviguje: njegov dvojnik se zaljublja v njegovo resnično ljubimko, on v dvojnico svoje žene, čas preskakuje, igralci se starajo, zavesa pa ostaja spuščena. Film vrhunske estetike in dovršene metanaracije pravzaprav govori o posamezniku in njegovi želji po ustvarjanju: o ustvarjalcu nove predstave, ki postaja stvaritelj novega sveta. O gledališčniku, ki sredi procesa izreče: “Gledališče je začetek misli. Je resnica, še ne izgovorjena. Tisto, kar človek začuti v trenutku, ko dobi udarec v čeljust. Je ljubezen v vsem svojem kaosu.”
Vse to, v fragmentih in razpršeno vsakič drugače, nas zadeva, razsuva, dviguje in spreminja tudi v dneh tega festivala: tako ali drugače se zvrsti vse, kar gledališče hoče biti in kar želimo biti mi z njim. Ko nas na odru nekaj pretrese, pa znamo to razumeti šele nekaj sekund, minut, ur kasneje – to je gledališče. Trenutek, preden se nas nekdo dotakne, pa se pred nami odvrti odrska uprizoritev točno te bližine – to je gledališče. Ko v istem hipu začutimo moč in ohromljenost, slabost in omamljenost, strah in naslado – to je gledališče.
“Na svetu je skoraj sedem miljard ljudi. Nihče ni stranski igralec. Vsake je protagonist svoje zgodbe,” pravi omenjeni film. Morda v teh festivalskih dneh igramo svoje vloge in preigravamo svoja življenja. Morda pa enostavno puščamo gledališču, da odigra svojo vlogo?
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/nastaviti-obraz-da-prejmes-udarec