V program tega projekta sodi: delavnica Intimni protokoli, Bitka mišljenja, Prikaz o daljnogledih in daljinsko vodenih gledalcih.
IZOBRAŽEVANJE PREK UMETNIŠKE PRAKSE
Vodja projekta: Jasmina Založnik
Projektno svetovanje: Dr. Bojana Kunst
Sodelavci: Toni Cots, Marina Garces, Gesa Ziemer, Stefan Kaegi, dr. Bojana Kunst in Igor Štromajer
Produkcija: Maska, zavod za založniško, kuturno in producentsko dejavnost, Metelkova 6, Ljubljana
Koproducent: Cankarjev dom
Partnerji projekta: L'animal a l’esquena, Španija; Zoukak, Libanon in Anna Lindt Foundation, Egipt
Projekt je podprt s strani: Anna Lindt Fundation, Ministrstva RS za kulturo, Pro Helvetie, Španskega veleposlaništva in Ministrstva za zunanje zadeve RS
BOJANA KUNST IN IGOR ŠTROMAJER
INTIMNI PROTOKOLI
1. marec 2010, CD, predvalnica M3/4,
2. marec in 3. marec 2010 2010, CD, predavalnica E3/4
15.00-20.00 ure
Delavnica je osredotočena na idejo intimnih protokolov. V današnjem času tehnološki postopki neposredno učinkujejo na naša telesa in na to, kako doživljamo bližino in intimnost. Ustvarili bomo situacijo za mrežni performans, v katerem se bomo še posebej ukvarjali s povezavo med tehnologijo in čustvi, željo in povezljivostjo. Čeprav se zdijo tehnološki protokoli vse bolj tehnični, to ne pomeni, da ne morejo delovati na čustven način. Danes so namreč diskurzivni protokoli v zatonu, naraščajo pa materialni. Namesto diskurzivnih pogajanj izvajamo tehnične postopke, ki takoj vplivajo na to, kako doživljamo bližino in intimnost.
Delavnica odpira in raziskuje sledeča vprašanja: Kako definirati in razkriti povezavo med emocionalnostjo in tehnološkimi procesi, kako misliti željo in povezavo, domišljijo in učinkovitost? Kateri tehnološki procesi so tisti, ki določijo in vplivajo na naše intimno obnašanje, in kako naše intimno obnašanje vpliva na njih?
Bojana Kunst je doktorica filozofije. Dela kot gostujoča profesorica na Univerzi uprizoritvenih umetnosti v Hamburgu. Je članica uredništva revije Maska in voditeljica Seminarja sodobnih scenskih umetnosti. Svoje prispevke redno objavlja v različnih publikacijah doma in v tujini ter občasno poučuje na drugih umetnostnih šolah in akademijah ter mednarodnih delavnic. Kot dramaturginja občasno sodeluje z domačimi in tujimi avtorji Napisala je tri knjige, med njimi Nemogoče telo (Maska, 1999) in Nevarne povezave (Maska, 2004).
Igor Štromajer (Virtualna baza Intima - www.intima.org) je medmrežni umetnik, intimni mobilni komunikator in virtualni performer z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih doma in v tujini. Opus Virtualne baze Intima zajema več kot petdeset projektov, ki so bili razstavljeni na več kot stotih razstavah v petinštiridesetih državah. Štromajer je za svoje delo prejel več nagrad (Moskva, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid), njegovi projekte pa, preko odkupov, v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije. Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in institutih za sodobno umetnost v Evropi, ZDA in Kanadi.
TONI COTS IN MARINA GARCÉS
BITKA MIŠLJENJA
1. marec 2010, 20.00 - 21.00, CD, M3/4
4. marec 2010, 11.00-14.00 ure in 15.30 – 18.30, CD, E3/4
5. marec 2010, 11.00-14.00 in 16.00-19.00, CD, M1
Politika je dandanes semiotično bojišče, na katerem moramo osvojiti besede, ki so nam bile odvzete. Dejanska oblika cenzure ni prepoved, pač pa nevtralizacija in odtujitev. To je naša kriza besed: besede, ki se ne dotikajo realnega v svetu hiperkomunikacije, besede, ki se ne dotikajo naših življenj v družbi imuniziranih intimnosti. V luči te razglastitvene logike, ki nas zvaja na gole gledalce svojih lastnih življenj, bomo poskušali premisliti pogoje o načinih spreminjaja in »prevzamnja« prostorov mišljenja, s katerim lahko ustvarimo pogoje za spreminjanje sveta.
Projekt je nadgradnja seminarja o pomenu 'krize besed', na katerem je francoski teoretik Daniel Blanchard, meseca novembra v L’animal a l’esquena, govoril o omenjeni frazi v povezavi s svojo izkušnjo nevtralizacije kritičnega diskurza po maju '68: besede, ki so kar nekaj let na novo pisale realnost, niso več govorile svetu ali o svetu. Delavnica bo oblikovana kot dinamična diskurzivna situacija, v kateri bodo udeleženci pristopili k dejanskemu pomenu te krize, vprašanju, kakšno obliko danes privzemata razlastitev besed njihovega pomena in njegova nevtralizacija (»kako se govori z nami«), in končno, kako lahko spregovorimo v sodobni družbi, še posebej znotraj ustvarjalnih in interventnih sferah. Kaj danes pomeni kovati svoj glas sredi neprestane emisije stereotipov? Kako zvrtati luknjo v hrupno ozadje, ki duši naše besede? Kako zmagati v boju, ki je povezan s konstrukcijo našega sveta?
Toni Cots je koreograf, igralec in vodja centra scenskih umetnosti kot tudi ustanovitelj podiplomskega umetniškega študijskega programa L'Animal a l'esquena, v Gironi. Več let je bil član gledališča Eugenia Barba iz Odina. Je specialist za azijsko gledališče. Svoje pedagoško znanje prenaša na mlajše generacije plesalcev in raziskovalcev v Španiji in drugje po svetu.
Marina Garcés je profesorica sodobne filozofije. Poučuje na različnih španskih univerzah. Poučuje tudi teorijo telena na podiplomskem umetniškem študijskem programu L'Animal a l'esquena (Girona) in na podpiplomskem umetniškem programu na Univerzi v Alcali. Od leta 2001 je koordinatorka raziskovalnega projekta Espai en Blanc (www.espaienblanc.net), ki skozi prakso preiprašuje možnosti in potencialnost kolektivnega mišljenja. Je avtorica knjige »In the prisons of the possible (Barcelona, 2002)«. Prispevke objavlja v kulturnih, filozofskih in političnih revijah.
STEFAN KAEGI
O DALJNOGLEDIH IN DALJINSKO VODENIH GLEDALCIH
8. MAREC 2010 OB 19.00 URI
CANKARJEV DOM, M3/M4
Stefan Kaegi, mednarodno uveljavljen interdisciplinarni umetnik v svojem delu uprizarja žive ready-made ali pa strokovnjake premesti na oder in v sivo cono med realnostjo in fikcijo, pri čemer uporablja dokumentarno gradivo in gledališke intervencije. Kaegi bo prikazal in komentiral kratke videe o nedavni produkciji skupine Rimini Protokoll z egiptovskimi muezini, švicarskimi letališkimi otroki in 200 avatarji, ki jih je daljinsko vodilo kanadsko občinstvo.
Stafen Kaegi (Švica) je gledališki režiser, ki se ukvarja s teatralnostjo v vsakdanjem življenju. Njegovo delo je odsev dokumentarističnega gledališča, radijske oddaja in dela v urbanih okoljih v raznolikih kolektivnih sodelovanjih. Pri svojem delu uporablja raziskovalno metodo, avdicije in konceptualne procese, ki v želji, da so njihovi glasovi slišani prejmejo statust strokovnjakov. Član je RIMINI PROTOKOLL-a, umetniške ekipe, v kateri poleg njega sodelujeta še Helgard Haug in Daniel Wetzel in ustvarjajo raznolike projekte, s katerimi gostujejo po vsem svetu.
Od leta 2006 Kaegi pogosto sodeluje z Lolo Arias, nazadnje v delu Chácara Paraíso o brazilskih policistih in Airport Kids o svetovnih nomadih v starosti med 7 in 13 let. Živi v Berlinu, kjer so Rimini Protokol na rezidenčnem programu v HAU.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/izobra%C5%BEevanje-znotraj-umetni%C5%A1ke-prakse