foto Mare Vavpotič/Zaklop
V Mestnem gledališču Ljubljanskem (MGL) bodo v sezoni 2014/15 razmišljali o 20. stoletju, a ne toliko s politično-sociološkega kot z ikonografskega in fenomenološkega vidika. Obudili bodo spomin na nekaj osebnosti, fenomenov in mitov, ki so zaznamovali preteklo stoletje, izhajajoč iz predpostavke, da živimo marsikatero posledico 20. stoletja.
foto Mare Vavpotič/Zaklop
Prihodnja sezona bo ponudila 12 novih zgodb, šest na velikem odru in šest na mali sceni. Od tega bo v slovenskem gledališkem prostoru devet besedil uprizorjenih prvič - pet bo krstnih izvedb in štiri prve slovenske izvedbe.
Repertoar velikega odra so, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, poimenovali Zgodbe 20. stoletja. Kot prvo bodo na njem septembra premierno uprizorili dramo Dominika Smoleta Zlata čeveljčka v režiji beograjske režiserke Anje Suša. Ena Smoletovih poslednjih iger, ki bo po dolgem času znova uprizorjena, se spretno poigrava s kafkovskimi dimenzijami sodišča, ki jih preplete s temeljnimi vprašanji človekove eksistence. Kot je poudarila režiserka, Smoletovo izjemno kompleksno dramsko besedilo, ki je bilo doslej uprizorjeno dvakrat, a ima mitsko mesto v slovenskem gledališču, zahteva obenem spoštovanje in potrebo po rekontekstualizaciji.
Oktobra bo sledila prva slovenska uprizoritev komedije Švejk, ki je nastala po romanu Dobri vojak Švejk enega največjih čeških humoristov in pisateljev Jaroslava Haška. Izmed številnih so se odločili za dramatizacijo irskega dramatika Colina Teevana, ki jo je prevedla Tina Mahkota. Švejka, nekakšnega češkega Don Kihota, ki je iskren, naiven, vljuden, pohleven in optimističen vojak, bo v koprodukciji z Gledališčem Koper režiral Jaka Ivanc.
Za november napovedujejo premiero dramatizacije romana Veliki Gatsby, ki velja za najboljše delo Francisca Scotta Fitzgeralda. Sugestivno zgodbo o nesojeni ljubezni na ozadju prikaza ameriške družbe v vročičnih 20. letih minulega stoletja, ki so po gospodarskem razcvetu prinesla boleč propad velikega ameriškega sna, bo na oder postavil Ivica Buljan, ki je tudi avtor dramatizacije romana. Prevajalka dramatizacije je Petra Pogorevc.
Sezono bodo nadaljevali z veliko koprodukcijo Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta, ki jo pripravljajo v sodelovanju z SNG Drama Ljubljana in Cankarjevim domom (CD). Krstna uprizoritev dramatizacije Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic bo zaživela v Gallusovi dvorani CD. Lorenci, ki bo prevzel tudi režijo, je zapisal: »Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV. Iliada je temeljno šolsko čtivo in nedosežni književni vrh. Iliada je muka šolskega kurikuluma in nenehna točka radikalne fascinacije. A Iliada je del vseh nas …«
Tradicijo uprizarjanja muzikalov bodo nadaljevali z glasbeno komedijo Beatli - A hard Day's Night v prevodu Petre Pogorevc, ki je tudi avtorica odrske priredbe po filmu Aluna Owna A Hard Day's Night. Prvo slovensko uprizoritev bo na veliki oder postavil beograjski režiser Marko Manojlović. Gre za psevdodokumentaren vpogled v zgodnje obdobje ene največjih glasbenih skupin ne samo 20. stoletja, ampak vseh časov. Skupina The Beatles je pomembno in daljnosežno vplivala na nastanek in razvoj kasnejših glasbenih skupin. Njeni člani so z leti rasli, se razvijali in narekovali nove modne, umetniške in filozofske smernice. Tudi zato si znova zastavljamo vprašanje, kdo so bili in kaj vse so nam zapustili.
Foto Mare Vavpotič/Zaklop
Sezono bodo na velikem odru zaključili z Brechtovo dramo Dobri človek iz Sečuana v novem prevodu Urške Brodar. Delo je napisano po načelih Brechtovega epskega gledališča. Brecht piše za dobo, v kateri je vsakršen altruizem v ostrem konfliktu s sistemom, ki narekuje preživetje – za dobo, v kateri ekonomski sistem vzpostavlja moralo družbe. Tako je Brechtovo besedilo neizmerno aktualno tudi za današnji čas. V prihajajoči interpretaciji Aleksandra Popovskega bo Dobri človek iz Sečuana okrepljen z dodatnimi songi iz Brechtovega opusa.
Repertoar male scene so v MGL naslovili Zgodbe 21. stoletja. Na njej bodo uprizorili štiri popolnoma nova besedila, tri od njih - Do zadnjega diha. Zdaj, Menjava straže in Ko je otrok bil otrok - so nastala po naročilu MGL. Četrto besedilo - Ljubimo in nič ne vemo Moritza Rinkeja - so nemški gledališki kritiki razglasili za najboljšo igro preteklega leta.
Rinkejevo igro v prevodu Milana Štefeta bo režiral Mare Bulc. Večkrat nagrajeni nemški romanopisec in dramatik Moritz Rinke v svoji najnovejši grenki komediji razgrne vrsto paradoksov sodobnega življenja: kako smo ves čas povezani z drugimi in hkrati neznosno osamljeni, saj nenehno bežimo iz stvarnosti v virtualnost, in čeprav imamo na dlani ves svet, se bojimo dotakniti sočloveka.
Ljubezenski triler Do Zadnjega Diha. Zdaj avtorjev Jaše Kocelija, ki bo tudi režiser predstave, in Eve Mahkovic nastaja po motivih kultnega filma Jeana-Luca Godarda Do zadnjega diha. Igralec Jean-Paul Belmondo je z likom Michela ustvaril ikono 20. stoletja. Njegova zgodba tudi danes sporoča, da biti nor pomeni biti živ, biti mlad do zadnjega diha. Obenem razčlenjuje nekatere značilnosti sodobnega sveta. Do zadnjega diha riše tragično ljubezensko srečanje dveh različnih kultur, dveh različnih danosti, dveh različnih izhodišč. V gledališki adaptaciji bo dogajanje iz šestdesetih let premaknjeno v sedanjost. Proces transponiranja slavne predloge v današnji čas so zaupali režiserju Jaši Koceliju, ki je svoj talent in navdahnjeno izobraženost že pokazal v avtorskem projektu Café Dada na Mali sceni.
Komično dramo Menjava straže podpisuje Nejc Gazvoda, ki bo prevzel tudi režijo predstave. To besedilo na začetku deluje kot situacijska komedija, ki pa skozi vsako dejanje tone globlje v otožnost in melanholijo, in to vse do zaključka, ki stre srce tako gledalcem kot likom. Menjava straže pusti sled tako na koži kot nekje globoko pod njo, tako zunaj kot med štirimi stenami. A ta lokal, točno ta, nekje v mestu, ki ni namenjen nikomur, ima okno. In skozi njega lahko pogledamo vsi. Mladi režiser, dramatik in prozaist Nejc Gazvoda je na podlagi vabila to dramsko besedilo napisal posebej za MGL.
Redni repertoar Male scene zaključujejo s krstno uprizoritvijo drame Ivorja Martinića Ko je otrok bil otrok v prevodu Alenke Klabus Vesel. Naslov najnovejše igre sodobnega hrvaškega dramatika je začetni verz Pesmi o otroštvu Petra Handkeja, ki jo poznamo iz znamenitega filma Nebo nad Berlinom (1987) režiserja Wima Wendersa. Avtor sledi tematiki hrepenenja ljudi in angelov, vendar jo nadgrajuje in prilagaja novim razsežnostim sodobnega sveta. Igro Ko je otrok bil otrok, ki jo je avtor napisal posebej za MGL, bo na oder postavila mlada režiserka Yulia Roschina.
Po učni predstavi Časovni stroj 2 avtorice in režiserke Barbare Hieng Samobor nadaljujejo z učno predstavo Časovni stroj avantgarde, ki ga je avtor in režiser Boštjan Tadel podnaslovil »Kratki kurz zgodovine avantgardne umetnosti/modernizma (ZAUm)«. Premiera bo novembra na Mali sceni.
Foto Mare Vavpotič/Zaklop
Za začetek sezone načrtujejo tudi koprodukcijo z Zavodom Senzorium. Poezija Daneta Zajca iz zbirke Jezik iz zemlje (Gotska okna) bo prvič uprizorjena v obliki dramskega dialoga v režiji Barbare Pie Jenič. Poetika vonjev je orodje, ki spada med senzorialne gledališke prakse in postaja zelo močan trend v umetnosti nasploh. V Sloveniji se s poetiko vonjev v svojih interaktivnih predstavah ukvarja Senzorium.
Bralne uprizoritve
Bralne uprizoritve so za občinstvo najhitrejša pot do seznanjanja z dramskim besedilom. Namenjene so šolarjem, dijakom in študentom ter tudi vsem, ki jim gledališče ni dostopno v vizualni dimenziji, torej slepim in slabovidnim.
Dramska besedila so v prvi vrsti namenjena uprizarjanju in ne tihemu branju posameznika. Poleg tega pri bralnih uprizoritvah ni avtorskih posegov režiserja in drugih sodelavcev, zato nas prav branje najbolj približa dramatikovi misli. Potekajo kot radijske igre v živo, se pravi, da lahko ob zanimivi glasovni interpretaciji od blizu opazujete tudi mimiko igralcev.
V sezoni 2014/2015 bodo ciklus bralnih uprizoritev Velike igre sveta začeli s Smoletovo Antigono, nadaljevali z Beckettovim Čakajoč na Godota, Brechtovo Materjo Korajžo, Grumovim Dogodkom v mestu Gogi, Češnjevim vrtom Čehova, Ibsenovimi Strahovi, Cankarjevo komedijo Za narodov blagor, tragedijo Williama Shakespeara Romeo in Julija in zaključili s Sofoklejevim Kraljem Ojdipom.
Abonma 2014/2015
Vsaka gledališka sezona se začne in konča z vpisi abonmajev. Vpis za sezono 2014/2015 poteka spomladi (od 19. do 23. maja in od 9. do 13. junija) in jeseni (od 1. do 12. septembra in od 13. do 17. oktobra).
V okviru Dijaškega abonmaja, ki vključuje pet predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni, bodo pripravili tudi koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.
Knjižnica MGL
(urednica Petra Pogorevc)
Maja Šorli
Slovenska postdramska pomlad : Krik z obrobja
Izid septembra 2014
Knjiga Slovenska postdramska pomlad : Krik z obrobja (delovni naslov) nastaja kot razširitev doktorske disertacije Maje Šorli Vloga besedila v slovenskem postdramskem gledališču. Avtorica v disertaciji povezuje analizo besedil v izbranih uprizoritvah iz devetdesetih let 20. stoletja z raziskavo njihove postdramske estetike in specifičnih produkcijskih pogojev. V analizo uprizoritev so poleg v disertaciji izbranih režiserjev (Emil Hrvatin, Tomaž Pandur, Eduard Miler in Sebastijan Horvat) vključene spregledane prakse tega obdobja, delo ženskih ustvarjalk, vpliv kulturne politike ter vloge umetnosti takrat in danes. Spremno besedo h knjigi bo napisal sociolog, gledališki teoretik in pedagog na ljubljanski AGRFT dr. Aldo Milohnić.
Jens Roselt
Fenomenologija gledališča
Prevajalka Mojca Kranjc
Izid decembra 2014
Knjiga Fenomenologija gledališča nemškega gledališkega teoretika in dramatika Jensa Roselta je izšla leta 2008 pri založbi Wilhelm Fink v Paderbornu. Avtor v njej izhaja iz stališča, da je gledališče v prvi vrsti umetnost gledanja. Navezujoč se na Husserlovo, Merleau-Pontyjevo in Waldenfelsovo filozofijo, opazuje dinamične procese zaznavanja in doživljanja gledališkega dogodka. Delo odlikujeta visoka strokovnost in privlačen slog pisanja, ki zna nagovoriti vsakogar, ki ga zanima sodobno gledališče. Delo, ki obsega skoraj 400 strani, je razdeljeno na deset preglednih poglavij, opremljeno z bralcu prijaznimi opombami in dopolnjeno z izčrpnim seznamom strokovne literature. Spremno besedo h knjigi bo napisal gledališki režiser in pedagog na ljubljanski AGRFT Janez Pipan.
Katja Legin
Dualizmi : Telo-Um, Živost-Preciznost, Biti-Početi in druge dvojnosti v performerjevem delu
Izid aprila 2015
Knjiga nastaja kot razširitev in nadgradnja avtoričine magistrske naloge Dualizmi. Osredotoča se na opozicijske pole, ki se pojavljajo v delu performerja in v kontekstu performativne situacije nasploh. Iz izhodiščnega problema razumevanja telesa in uma kot ločenih entitet poskuša avtorica v izmenjavi med teorijo in lastno izkušnjo ter prakso razplastiti in analizirati nasprotujoče si pojme. Ob tem predstavi perspektive in načine dela, ki ločenost, nasprotja in različne aspekte spajajo in jih integrirajo. Gre za iskanje pristopov, ki igralca/plesalca urijo in spodbujajo k celostnemu početju; balansirano nagovarjajo fizično, miselno in čustveno plat v performerjevem delu. Spremno besedo h knjigi bo napisal dramaturg, gledališki teoretik in profesor na ljubljanski AGRFT dr. Blaž Lukan.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mgl-v-sezoni-2014-15-o-fenomenih-in-osebnostih-20-stoletja