Foto: Brina Steblovnik
Rekviem v F-molu je glasbeno-gledališki performans, ki temelji na (uglasbeni) poeziji Feliksa S. Murra. Slednji je v projektu prevzel tudi osrednjo igralsko vlogo ter režijsko taktirko, svoje ustvarjalne moči pa je združil z odličnima Aljažem Krivcem (dramaturgija) in Tinetom Kolenikom (kitara). Rekviem v F-molu je nastal iz želje po dokazovanju, da je mogoče napraviti svež in izviren literarni dogodek. Med razvojem projekta se je izkazalo, da je za to nujno potrebnega nekaj sodelovanja z glasbo in gledališčem, vendar vsi ustvarjalci menijo, da se v sodobnem času ne gre več bati intermedialnosti. Ali pač? Rekviem v F-molu bo premierno uprizorjen v Slovenskem mladinskem gledališču, v dvorani Stara pošta 9. maja ob 20. uri.
Foto: Brina Steblovnik
PROUSTOV VPRAŠALNIK ZA REKVIEM V F - MOLU
Ime?
Rekviem v F-molu.
Zadnja knjiga?
Pesniška zbirka Rekviem v F-molu. Glej: http://www.kudlema.com/knjizni-program/crna-zbirka/feliks-s-rekviem-v-f-molu/
Kje ste odraščali?
V Ljubljani. V staromeščanskem stanovanju blizu Križank. Pri Feliksu, posebej v njegovi kuhinji.
Kaj ste študirali in kje?
Primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. In glasbo – na Berklee College of Music. Menim, da mora biti teater skrajno izobražen, načitan in razgledan.
Kje živite in zakaj?
Naj odgovorim z meni ljubim citatom: Ves svet je oder!
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni?
Prav nič ni narobe z zdravo mero narcisizma.
Opišite svojo jutranjo rutino.
Feliksu diham za vrat med prvo jutranjo cigareto.
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne?
Rad stojim pred ogledalom in se sprašujem: »Biti ali ne biti?« Včasih tudi po več ur.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila?
Feliksov črn klobuk.
Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu.
Drago Jančar: To noč sem jo videl.
Andrej Skubic: Koliko si moja?
Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga?
S Feliksom. Ampak nisem prepričan, ali je tako, da on navdihuje mene ali jaz njega.
Avtor(-ica) katere knjige bi želeli biti sami?
Plamenice in solze.
Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih?
V zaodrju Slovenskega mladinskega gledališča.
Kakšen razgled nudi vaše najljubše delovno mesto?
Razgled na množico vzhičenih človeških obrazov.
Opišite svoj idealen dan.
Feliks me prebudi in reče, da je čas. Z roko v roki se odpraviva v dvorano, kjer naju čakata Tine in Aljaž, oba povsem vzhičena in navdušena. Ležem na tla, kjer me naslednjih nekaj ur vsi prav nežno masirajo. Zvečer uživam ob pogledu na množico vzhičenih človeških obrazov in niti enkrat ne zardim.
Opišite svojo večerno rutino.
Sedim Feliksu na ramenu in poslušam njegovo brenkanje na kitaro.
Ste vraževerni?
Bojim se črnih mačk.
Najbolj zoprn literat vseh časov?
Prosim – dovolite mi dva! Oscar Wilde in George Noel Gordon Byron.
Brez česa nikoli ne zapustite doma?
Brez Feliksa.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate?
Feliks. Zakaj se mi to dogaja? Feliks.
Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku?
Literarni dogodki so precej duhamorni.
Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo.
Ne maram sentimentalne poezije.
ZAODRSKI ZAPISKI FELIKSA S. MURRA, part no. 2
V eni roki cigareta, v drugi olivno olje, ki se zliva preko rezanega krompirja, začinjenega s soljo in malce timijana. Razmišljam o dopoldanski vaji, kjer smo ponovno(!) odprli vprašanje podaljškov. Drugače: Potrebuje poezija podaljšek v glasbi? Potrebuje glasba podaljšek v gledališču? Je gledališče končna točka, do katere je mogoče seči? Pekač potisnem v pečico, segreto na 180 stopinj, nato pa sedem na mizo, odprem okno in vlečem cigaretni dim kar se da globoko vase. Ali ni – kakor sva nekoč že razmišljala z Aljažem – rešitev resnično v združevanju, v preseganju ločitev; v intermedialnosti? Zdi se, da je v slovenskem prostoru le malo literarnih dogodkov, ki bi pritegnili večje število ljudi, sam pa opažam tudi, da publika, ki zahaja na moje koncerte, nikakor ni ista tisti, s katero se srečujem na literarnih branjih. Slovenski prostor se mi zdi razdrobljen, fragmentaren. Skozi vonj tobaka mi začenja dišati krompir … Vedno znova, v vseh poljih umetnosti preigravamo iste vzorce, iste teme, iste (anti)junake; razbita slovenska družina, alkoholizem, medsosedski spori, domobranci, partizani, slovanstvo, predvsem pa bolečina, ki jo občutljivi subjekt doživlja v neobčutljivem svetu. Prav preko teh konvencij bi rad segel Rekviem v F-molu! Odločno pomendram cigareto v pepelniku. Rekviem se najde na presečišču minimalizma ter intimizma in se napaja iz človeka, iz slehernika, iz tistega osebnega, neponovljivega in bistvenega! Ni zlagan, že viden, prežvečen, zatohel … Prižigam novo cigareto in misli mi preskakujejo; tudi poezija nosi v sebi pripoved – pripoved, ki jo je mogoče skozi interpretacijo, gib, premišljen komentar … prenesti v drugo lego, jo odpreti iz druge perspektive – bojim se, da to ni mogoče zgolj skozi klasično javno branje. Da je mogoče šele, ko si literatura izposodi nek drug medij; je to podaljševanje literature v druga polja, dopolnjevanje, o katerem sem že spregovoril na začetku? Ne, menim, da gre zgolj za prelivanje, ki bi moralo biti nujno in naravno.
Krompir bo! Krompir bo!
Do naslednjič, Feliks
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zaodrski-zapiski-feliksa-s-murra