Alica, kdo sploh si?

V petek, 14. 3. 2014, ob 20. uri bo v Gledališču Glej doživela svojo premierno uprizoritev predstava Alica. Avtorji predstave Rok Kravanja, Benjamin Krnetić, Matic Lukšič, Tjaša Črnigoj in Maša Jazbec so si dovolili vstopiti v Čudežno deželo in tam poiskati Alico. Pa vendar, kdo sploh je Alica? In kje v tej Čudeželi jo iskati?

foto Tjaša Črnigoj / ilustracija Matic Lukšič / oblikovanje Luka Kravanja

Kaj imata skupnega Jamie Oliver in porodniška soba? Na prvi pogled ali še bolje na prvi pomislek prav ničesar. Prav ničesar, mar ne? A kaj so imeli skupnega peščene pogače, najpogosteje pomešane s pasjimi iztrebki, ki so jih v otroških peskovnikih nemarno pustili nevešči lastniki štirinožnih pripadnikov rodu Canis lupus familiaris, sočne »ostrige« v podobi prodnikov iz bližnjega potoka, dobro zapečene »lazanje« z deževnikovo mezgo in blatni puding, posut s trpotčevimi mrvicami? Na prvi pomislek prav ničesar. Raje vprašajte otroke v blokovskih naseljih, otroke na vasi, otroke pred mestnimi vrtci. Po drugi strani pa, le kdo, kateri otrok se ob deževnih dneh še podi po travniku, da bi videl, kako lezejo gospodje deževniki na plano? In le kdo si (vsega je kriva kriza, kajne?) še upa odpreti restavracijo sredi peskovnika? Da, obtožite me nostalgije. A kriva sem zgolj nostalgije po lastnem otroštvu. Nikar pa me ne obtožite nostalgije po otroškosti. Kajti otroškost, tisto čud(ovit)o otroško, še vedno lahko obujamo v sebi prav vsak dan. Otroško ni otožna želja po preteklosti, otroško je spajanje navidezno nepovezanih besed in besednih zvez z radovednostjo posameznika, kakšne miselne podobe lahko med tovrstnim spajanjem nastajajo, postajajo. Kar vprašajte Lewisa Carrolla! Kako sproščujoče je poustvarjati svet, kjer spet postanemo otroci. In potem …

In potem carrollovski nesmisli v slogu vprašanj »Zakaj je krokar podoben pisalni mizi?« niso več popolnoma nerazumljivi, postajajo zgolj še bolj neoprijemljivi, obupno in hkrati sladko negotovi. V takšno Čudežno deželo smo vstopili, eden za drugim, vsi hkrati. Padli smo v zajčjo luknjo, padali, hlastali za kozarci po stenah te luknje, a v njih ni bilo pomarančne marmelade, tudi odgovorov na vsa naša vprašanja ne. In iz luknje se je rodila Alica, naša predstava, naša Alica. Mi smo jo zaplodili in zanjo prevzemamo starševske pravice. Pika.

Dobre stvari so tri, pravijo. Na odru Čudežne dežele stojijo trije igralci. Brez igralke. Alica pa je bojda samo ena. In to ni Alica – vsaj ne takšna, kot ste jo poznali do sedaj.


Avtorica video posnetka: Tjaša Črnigoj

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/alica-kdo-sploh-si