Študentska kritika| Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI. Režija Matjaž Pograjc, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 11. 2. 2010 - Odlična Pograjčeva režija je pustila nepozaben vtis. Brechtovo epsko gledališče je v polnosti doseglo svoj namen – potujitveni učinek je omogočil vpogled v družbeno realnost z distance in brez sleherne literarnosti vzpostavil kritičen odnos do sveta.
Suverena igra igralcev je potujitveni učinek še potrdila, saj se z osebami na odru ni bilo mogoče poistovetiti. Vsak igralec je svoj(e) lik(e) le predstavljal in obenem vzpostavljal distanciran in kritičen odnos do nje. Občutno smo se soočali z nečim, kar je zunaj nas in gledališke iluzije. Zanimivo vlogo so imeli liki služabnikov. Tjaša Železnik je z likom služkinje pri Belickejevih imela precej razširjeno vlogo, saj ji je režiser položil v usta mnoge didaskalije in komentatorske replike drugih oseb ter napoved vsakega izmed petih dejanj. Tako lik služabnika postane v pameti in prebrisanosti boljši od gospodarja. Vseskozi se pri igralcih pojavlja histeričen smeh, cepetanje, korakanje, ki ustvarjajo tesnobo in obup povojnega časa. Poseben vtis je naredila Ana Dolinar z likom prostitutke Marije in večimi pohujšljivimi scenami na odru – npr. oralno zadovoljevanje Murka. Brecht je nasploh simpatiziral s prebivalci družbenega obrobja. V tem liku je razločno viden protest zoper meščansko, humanistično, vzgojno gledališče. Gre za čisto igro kot igro sveta in ljudi.
Odrska postavitev je celo predstavo enaka. Zelo pomembna je zvočna kulisa, ki je prisotna skozi vso predstavo, tudi med govorjenjem dramskih oseb. Dogajanje se začne z igranjem na inštrumente v ozadju – predvsem akustična kitara in bobni – bobnanje in revolucionarni hrušč. To naredi posebno čustveno vzdušje. Ko se dogajanje zaostruje, se temu prilagaja tudi glasba. Pozornost pritegnejo posebni vizualni komični efekti, npr. Annina mati Amalija ima od začetka do konca predstave na prsih dva rdeča balona. Igralci pri igri uporabljajo rdeče-črn prt. Pojavljajo se tudi zanimivi zvočni efekti, npr. Kraglerjev odmev glasu, ko se vrne kot »živi mrtvec«. Večkrat pride tudi do nemih in negibnih scen, ki puščajo vtis nekakšne otopelosti časa. Prisotna je plesna koreografija s cepetanjem in korakanjem, bobnanjem in histeričnim smejanjem, kar stopnjuje napetost. Barvna kombinacija je vseskozi rdeče – črno – bela. Igralci so oblečeni večinoma črno, pomemben element je rdeča zavesa, ki se pojavlja skozi predstavo in predstavlja revolucijo, drugo nit zgodbe, ki poteka vzporedno z ljubezensko.
Sentimantalna ljubezenska zgodba je vidno osmešena, saj je v ostrem nasprotju s takratnimi zgodovinskimi razmerami. Prav to smešenje idealov opravičuje žanrsko oznako komedija. Velikokrat se pojavljajo razni deziluzijski vzkliki, ki neposredno nagovarjajo občinstvo (»Ne buljite tako romantično!«, »Kaj še ni konec te svinjske komedije?«, »Ste dobili brezplačne vstopnice?«), kar dela na občinstvo močan vtis, da nekako aktivno sodeluje v predstavi in se kritično opredeljuje do dogajanja. Gledalec se dobro zaveda, da je vse samo teater, kulisa in prikazovanje laži. Komedijskost se kaže v smešenju meščanske življenjske drže. Jasno se razkrije zlagan meščanski intimizem, a ta ost je postavljena brez moraliziranja, nasprotno, z ekstremno pohujšljivimi prizori. Ves čas ima gledalec občutek mešanja visokega in nizkega, himničnih ljubezenskih izpovedi in najbolj pritlehne, živalske igre seksa in pijančevanja.
Pograjc kot idejni oblikovalec predstave nas je pripeljal do soočenja z zgodovino, ki jo moramo gledati z distance. Izpolnil je zahteve Brechtovega epskega gledališča in nas obenem spodbudil k branjem, ki odpirajo nove možnosti.
Prevajalec: Borut Trekman
Režiser in koreograf: Matjaž Pograjc
Dramaturginja: Amelia Kraigher
Scenograf: Tomaž Štrucl za Estrihi in Ometi
Kostumografka: Mateja Benedetti
Avtor glasbe ter glasbenih in tolkalskih aranžmajev: Tibor Mihelič Syed
Oblikovalca svetlobe: Tomaž Štrucl in Andrej Koležnik
Igrajo:
Andreas Kragler –Jure Henigman
Anna Balicke – Jana Zupančič
Karl Balicke, njen oče – Boris Kerč
Amalija Balicke, njena mati – Tanja Dimitrievska
Friedrich Murk, njen zaročenec – Gašper Tič
Babusch, časnikar – Jaka Lah
Levi – Lotos Vincenc Šparovec
Desni – Gregor Gruden
Marija, prostitutka – Ana Dolinar
Srednja – Tjaša Železnik
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.
Vir: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-bobni-v-noci-3