O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj in koprodukciji z Zavodom Margareta Schwarzwald v režiji Marka Čeha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera 23. januar 2014.
Anže, igralec, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje Adidas torbe potegnil: tekst, denarnico, ključe, svinčnik + radirko, deodorant, trak za lase Sava Kranj, fotoaparat, slušalke, mini zvočnik, uro Diesel, daljnogled, cede Iztoka Mlakarja, vazelin, ibubel, ketonal, skutni zavitek – sladek, izpit za avto, Elan našitek, 2x mega + 1x žvižgavec za december, nekaj kovancev.
»Ko sem bil majhen, je ob nedeljah cela družina hodila k maši, to nas je pomirjalo.« (iz zgodbe Nedelja zjutraj)
Branka, kostumografka, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje bakreno-rjavkaste torbe z zadrgami potegnila: rozasto kapo, organic mints – lemon, meter, tekst, skice, vzorčno karto za blago, črno beležko, črno puščico, prazno kuverto, zeleno zapestnico z zvončki, rdečo vrečkico, rdečo denarnico, robčke, figurico petelin + srnica, črni marker, labelo, lipgloss, vozniško, slušalke, še eno zapestnico, ki čaka na popravilo, ključe.
»Kakšno domišljijo imaš pri vsaki stvari ... ›Buuu! Zombi sem!‹« (iz zgodbe Nedelja zjutraj)
Branko, glasbenik, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svojega nahrbtnika potegnil: tekst, svinčnik, dve radirki, dva šilčka, dva vžigalnika, Ajona zobno pasto, i-lock ključ, šumeče tablete s C-vitaminom, dva ginger čaja, ključe stanovanja SNG Nova Gorica, ključe Oranžnega apartmaja JSKD, ključe mariborskega stanovanja, ključe stanovanja Mamafilm, devet evrov kovancev, macbook pro 15', pogodbo z SNG Nova Gorica, rožni venec, podarjen od preroka, adapter za maca, dvooktavno midi klaviaturo, mini USB kabel, notni zvezek.
»Nočem se poročiti, da ti bo jasno! Strojevodja sem.« (iz zgodbe Prava mučenica)
Jernej, igralec, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje torbe potegnil: tekst, kitaro, trzalico, uglaševalec, planer, svinčnik, kemik, mobitel od Simobila, cigarete, sveže gate, prometno, nalepke Smrkci, značko, brisačo, deodorant, flašo za vodo, sveže štumfe (mednarodno nagrado in zlatolasko je pa prav danes pozabil doma).
»Vsi smo nesrečni. Vprašaj sosede.« (iz zgodbe Zakonske težave)
Marko, režiser, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svojega nahrbtnika, na katerem ima obešenega netopirja, potegnil: tekst, zvezek, položnice, cede, etui za tablico, čigume, rizle, filtre, dva kulija, septolete, ključe, Super Maria iz happy meala.
»... Vedno znova eno in isto ... Začneš, nekaj časa gre dobro, potem pa ...« (iz zgodbe Ženske zaupnosti)
Marko, scenograf, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje torbe potegnil: nov tekst, star tekst, svinčnik, Anstam flyerje, skice, šeststransko ravnilo, rokavice, šal, kuli, še en svinčnik, čopič, akvarele, račune in bančne izpiske.
»A hočeš, da greva v živalski vrt ali ne?« (iz zgodbe Nedelja zjutraj)
Maruša, igralka, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje usnjene torbe potegnila: tekst, program prireditev v Stari elektrarni, planer 2013, planer 2014, knjigo Marije Terezije, položnico Energetike Ljubljana, položnico Vzajemne, zvezek 1, zvezek 2, piškote Gran cereale (ki jih na vaji pojemo naslednji dan), denarnico, robčke, vžigalice, polnilec, svinčnik, kuli 1, kuli 2, šminko, telefon, vstopnico za Othella v MGL, ščipalec, lipgloss, račun Petrola in račun Merkatorja.
»Mogoče ne bom nikoli odrasla, kot pravi moja mama.« (iz zgodbe Ženske zaupnosti)
Nuša, dramaturginja, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje handmade torbe potegnila: tekst; roza zvezek, ki je imel v spirali pripet razgradljiv kemični svinčnik; dve fotografiji; Vonnegutovo žepnico Mačja zibka; v retro Elanovo kapo zavit fotoaparat; dve jabolki iz domačega sadovnjaka; plastenko za vodo; pol hladnega sirovega bureka; Nokia telefon za starejše; preveliko in temnovijolično denarnico z računi, samolepljivimi lističi in karticami; handmade štrikane rokavice na en prst; ogabno odišavljene papirnate robčke; šop ključev, ki odpirajo vrata treh stanovanj; kup starih vstopnic za različne prireditve; nekaj izgubljenih oreščkov; tri plastične zamaške za zbiralno-dobrodelni koš; sponke za papir, ki jih po cesti pobira kot urbane deteljice.
»Poročena si, imaš moža, in mi nič ne poveš?« (iz zgodbe Vprašanje časti)
Simon, lektor, je malo po deseti uri zjutraj potegnil iz svoje torbe prenosni računalnik, tekst, ki je skrajšan in prilagojen, ter svinčnik, radirko in kemični svinčnik. V torbi je prenašal še knjigo Ljubezen v času kolere, modro mapo, v kateri je imel nekaj nepomembnih zapisnikov s košarke na vozičkih in praznih listov, na katere je pisal pripombe nastopajočih igralcev. Še vedno je nosil s seboj celotno knjigo Ljubezenske in šaljive slike al fresco. V sprednjem predalu je imel planer, nekaj rezervnih kemičnih svinčnikov in navadnih svinčnikov, še eno radirko ter dva AAA baterijska vložka. Kaj je tam počel še USB ključek? V zadnjem predalu je nosil naročilo za prevzem slik v Europarku, potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov za Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Bilo je še nekaj bežnih lističev s telefonskimi številkami v povezavi z nekimi projekti, ki so se že končali, pa so obtičali med kupom letakov …
»Trenutno zalagam z gorivom štir' samske in eno poročeno. Moral' bi mi dat' medaljo za delo …« (iz monologa Sendvič z jetrci)
Vesna, igralka, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje zelene torbe potegnila: tekst, položnice za elektriko, Siol, račun s Petrola, rokavice, denarnico, mini denarnico, robčke, ful špang, kovance, rizle, planerček, MGL karto Cafe Dada, vžigalnik, mobitel, zemljevid Benetk, obliže, čigumije, program kotorskega festivala, ključe-ključe-ključe, reciklirano torbico, labelo, aspirin, bedž Daruj ledvico in podari življenje, jabolko z domačega vrta, res fin čajček in kremo za roke.
»Na tej točki mojega življenja se mi zdi to vprašanje nepomembno ...« (iz zgodbe Ženske zaupnosti)
Ptuj, prihajaaaamo!
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/profesionalca-v-epilogu-ljubezenskih-in-saljivih-slik-al-fresco-6