Foto: Asiana Jurca Avci
V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) so na oder postavili Othella Williama Shakespeara. Režijo je prevzel Jernej Lorenci. Predstava je po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor na prvi pogled zelo fizična, a obenem izrazito analitična. Premiera bo v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri na velikem odru.
Foto: Asiana Jurca Avci
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala Hieng Samoborjeva, je po prepričanju nekaterih teoretikov situacija v Othellu tako silovita in tako nesmiselna, da jo lahko prenese le glasba. Zato je tudi dolgo veljalo, da je Verdijev Othello tisti način podajanja snovi, ki je Shakespearovi intenci bliže kot dramski način podajanja.
Po njenem prepričanju Lorencijeva postavitev zdaj to trditev postavlja na laž. V svoj "divji objem" namreč vzame vsa arhetipska vedenja o tej igri in nas obenem ves čas spominja na sočasno evropsko, "bruseljsko" stvarnost.
Predstava je po besedah Hieng Samoborjeve zgrajena iz nasprotij, ki ves čas, dom konca, tekmujejo za prevlado - dobro in zlo, izkušenost in neizkušenost, poštenost in nepoštenost. Edina lastnost, ki je skupna vsem junakom na odru, je strast.
Za prevod je poskrbel Milan Jesih, ki je izpostavil predvsem globoko poznavanje človeka in gledališčih mehanizmov pri Shakespearu.
Lorenci, za katerega je to prva režija Shakespeara, je poudaril človeškost vseh likov v predstavi, v kateri ni "človeka stroja". "Jago ni stroj, Desdemona ni angel in Othello ni popoln," je dejal režiser, ki verjame, da smo vsi ranljivi ter bolj ali manj slepi ter da je vsaka odločitev izločitev in da je tudi svoboda vedno na račun drugega.
Kot je pojasnila dramaturginja Petra Pogorevc, so v Shakespearovega Othella posegli predvsem na strukturni in manj na jezikovni ravni. Število oseb so zmanjšali na osem, poleg tega so prvo dejanje, ki se v originalu sicer dogaja v Benetkah, prestavili na Ciper. Oprto je na Jaga, ki retrospektivno povzame, kar se je dogajalo v Benetkah. Več zgostitev in premostitev so naredili tudi v nadaljevanju.
Uprizoritev se po njenih besedah ne osredotoča le na človeka, ki povzroči širše, družbeno zlo. Poskušali so misliti tudi gledališki medij, zato sta dodana dva monologa, ki ju je Lorenci napisal za Janeza Starino v vlogi Montana.
Temnopolti Othello, zanesljiv in neustrašen mavrski vojskovodja, služi beneškemu dožu in uživa veliko mero spoštovanja. Ko se s senatorjevo hčerko Desdemono zaljubita in na skrivaj poročita, je njen oče razbesnjen. Jezen je tudi Othellov častihlepni praporščak Jago, saj Othello na mesto svojega pribočnika ni imenoval njega, ampak mladega Cassia.
Jagova silovita maščevalnost in gnev ženeta zgodbo v tragični vrtinec. Desdemono obtoži prešuštva ter spreten v pretvarjanju in okreten v besedah brezhibno prikriva svojo spletkarsko naravo, plete vedno nove mreže ter razpihuje ljubosumje in sovraštvo do neslutenih razsežnosti. Othello je zaradi svojega porekla negotov vase in ves čas v strahu, da se bo idilična ljubezen z Desdemono razblinila kot prelepe sanje. Zato je boleče dovzeten za vse vrste podtikanj in manipulacij.
V naslovni vlogi igra Sebastian Cavazza, Jago je Primož Pirnat, Desdemona Viktorija Bencik Emeršič. V predstavi igrajo še Judita Zidar, Lotos Vincenc Šparovec, Jaka Lah, Janez Starina in Tina Potočnik.
Lektorica predstave je Maja Cerar, kostumografka Belinda Radulović, scenograf Branko Hojnik, skladatelj Branko Rožman, koreograf Gregor Luštek, ki je bil tudi asistent režiserja.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/othello-v-mgl-zelo-fizicna-a-hkrati-izrazito-analiticna-predstava