Od kje izvira potreba po umetnosti?

Avtor: Iza Strehar

Kako lahko umetniško delo, ki je samo po sebi dokončano, torej končno, ponazarja in skuša razumeti življenje, ki se ves čas spreminja in za katerega lahko z gotovostjo rečemo zgolj, da je nezaključeno?


Foto: Arhiv Festival Borštnikovo srečanje

Zato, ker je ključna umetnikova naloga, da omogoči gledalcu/poslušalcu/gledalcu, s pomočjo umetniškega dela, torej končnega dela, začutiti neskončnost življenja in »neštetost« možnosti.

Potreba po čutenju neskončnosti izhaja že od kar človek obstaja. Včasih mnogo bolj kot danes, so ljudje verjeli, da lahko pridejo v stik z neskončnostjo s pomočjo člena, ki ga je danes že skoraj sporno imenovati Bog, Alah ali Brahma. Kvantna fizika nam obljublja dokaz kar dvanajstih različnih dimenzij v našem vesolju.

Vendar večina nas je za vero preveč ciničnih, za kvantno fiziko pa preneumnih in zato iščemo neskončnost in nedeterminiranost v umetnosti. Kajti navzlic pogostim obrambnim mehanizmom kot sta apatija in sarkazem, človeško bitje mora in hoče verjeti, upati ter sanjati. In v tem ni ničesar patetičnega.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/od-kje-izvira-potreba-po-umetnosti