Novo vodstvo slovenske Unima in razpis za Klemenčičevo nagrado

Avtor: Unima

Obveščamo vas, da je občni zbor Unima Slovenija na svoji seji, 25 aprila 2013 v LGL, sprejel smernice delovanja za prihodnja 4 leta in potrdil novo vodstvo slovenske nacionalne organizacije lutkarjev, katere center je del svetovne UNIMA, ki je najstarejše profesionalno združenje na svetu in pri katerem so že od ustanovitve naprej dejavni tudi slovenski lutkarji. Unima je bila ustanovljena leta 1929 v Pragi. Danes je Unima del UNESCA.


Robert Waltl / foto: Miha Fras

Občni zbor Unima Slovenija je soglasno potrdil za predsednika Unima Slovenije Roberta Waltla in za sekretarja Uroša Korenčana za obdobje štirih let. Občni zbor je izvolil člane programskega odbora v petčlanski sestavi Edi Majaron, Silvan Omerzu, Ajda Rooss, Eka Vogelnik, Katja Povše.

Projekti Unime Slovenije v naslednjem obdobju so:


Pri definiranju projektov je bila med prvimi navedena ponovna oživitev revije Lutka za kar se zavzemajo vsi prisotni člani Unima Slovenija. Poleg tega je pomembna podelitev Klemenčičevih nagrad za lutkovne dosežke. Podeljuje se na tri leta. Je najpomembnejša nagrada za prispevek slovenskemu lutkarstvu, ki se podeljuje v Republiki Sloveniji in je nagrada za življenjsko delo.

Zbiranje predlogov za podelitev Klemenčičevih nagrad je do 15. junija 2013, predlagajo lahko vsi člani Združenja. Programski odbor bo odločal o nagrajencu. Predloge se naslavlja na Lutkovno gledališče Ljubljana, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »Ne odpiraj - Za Klemenčičeve nagrade«.

***
Lutkovno gledališče doživlja svoj ponovni vzlet od sredine osemdesetih let, ko je v gledališču ukinjena prevlada drame, enakopravno mesto z njo so ustvarili scenografija, svetloba, glasba, gib in objekti v dinamični interakciji. Afirmaciji lutkarstva v postdramskem teatru so največ pripomogli Tadeus Kantor, Robert Wilson in Robert Lepage, vsak na drugačen način. Po drugi strani pa je moralo tudi tradicionalno lutkarstvo preizprašati svoj izgled, saj je v sodobni umetnosti ostalo izolirano, prav kakor večina imitativnih form. S tem se ne negira privlačnost pripovednega lutkarstva, opremljenega z ljubko izdelanimi marionetami ali ročnimi lutkami. Kot umetnost je lutkarstvo čarobno prav v možnostih, da se od najenostavnejših elementov lahko ustvarijo novi, katerim bo animator vdahnil duha. Izraz “vdahniti duha” dolgujemo starim Rimljanom, katerim je  “anima” osnovni pobudnik vsake kreativne aktivnosti. Svetovni dan lutk nas združuje v tem zmagoslavlju kreativnosti, nagovarja otroke, nas velike pa spominja , da  v sebi negujemo “animo”.

Lutkarstvo svoj pooblaščeni status dolguje slavnemu Heinrichu von Kleistu, ki je lutkarstvo označil za najbolj sublimno od vseh gledaliških zvrsti.  V njem se ne zrcali samo neka paralelna stvarnost, temveč nova stvarnost nasploh, predstavljena skozi materialno, a kateri  duh vdahne igralec katerega pojavnost ni nujno v prvem planu. Lutka ni samo odsev človeka, čeprav se jo poenostavljeno doživlja kot prispodobo človeka ali živali.

Unima Slovenija, ki povezuje tako profesionalne lutkovne ustvarjalce kot ljubitelje lutk, pa bi si želela večje povezanosti prav z amaterskimi, ljubiteljskimi skupinami in posamezniki ter šolami, kjer negujejo lutkarstvo.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/novo-vodstvo-slovenske-unima-in-razpis-za-klemencicevo-nagrado