Učitelj učitelju: Refleksija predstave

V teh majskih dneh na portalu SiGledal objavljamo niz prispevkov, v katerih bomo predstavili rezultate ankete, ki smo jo med učitelji slovenskih osnovnih in srednjih šol izvedli letošnjo pomlad. Od učiteljev smo želeli izvedeti, kako izberejo dogodek, ki si ga bodo z učenci oziroma dijaki ogledali, kako se na ogled pripravijo in na kakšen način ovrednotijo vtise po predstavi. Kot sogovornik se nam pridružuje režiser, igralec in umetniški vodja Mini teatra Robert Waltl. – V današnjem, tretjem prispevku ugotavljamo, da mlade gledalce navdušujejo predvsem glasbene predstave, komedije ter predstave na teme, ki so jim blizu. Najpogosteje niso zadovoljni z uprizoritvami, ki jih ne razumejo. Velikokrat bi se podobnim neprijetnostim lahko izognili s primerno gledališko vzgojo – s spoznavanjem delovanja gledališča, s primerno pripravo na predstavo pa tudi z njeno primerno refleksijo.

Predstava Odspejsani je ena od tistih, ki so jih v ogled priporočili vsaj trije anketirani učitelji / foto Maj Pavček

Učitelji vodeni pogovor o vtisih s predstave in njenih težje razumljivih delih navadno izvedejo pri naslednji uri slovenščine, pri čemer učenci soočajo različna mnenja in interpretacije: »Dovolim jim, da povedo vse, tudi tisto, kar jim ni bilo všeč, ampak na kulturen način. Sporočim jim, da mi je popolnoma jasno, da niso vsi ljubitelji gledališča in da ni s tem pravzaprav nič narobe, a da je kljub vsemu pametno kdaj videti, kaj to sploh je ...,« pravi Simona Furman, profesorica slovenščine na Srednji šoli Slovenska Bistrica, ki si je z učenci ogledala Sen kresne noči v SNG Maribor.

Nekateri prisegajo na pogovor takoj po predstavi, ko so vtisi še sveži in živi: »Vedno jih povprašam takoj po ogledu, kakšna se jim je zdela predstava. Spontano mi izpovedo svoja občutja, razmišljanja. Kasneje poskusimo misli skupaj urediti, večkrat jih usmerjam pri ubeseditvi. Pogovarjamo se o problemih, temah, idejah pa tudi o režijskih prijemih, o igri in podobnem,« svoj pristop predstavi Nejc Rožman Ivančič z Gimnazije Nova Gorica.

Sicer pa učitelji refleksijo predstave v razredu spodbujajo tudi z učnimi listi, včasih morajo učenci napisati komentar ali oceno predstave za domačo nalogo, dramatizirati del predstave, v nižjih razredih osnovne šole pa jo ilustrirajo.

Odzivi učencev

Učenci po izkušnjah anketiranih učiteljev gledališče v veliki meri sprejemajo pozitivno, načeloma so jim predstave všeč in iz dvorane odidejo zadovoljni. Navdušujejo jih predvsem glasbene predstave, komedije ter predstave, ki se ukvarjajo s temami, ki so jim blizu. Pritegnejo jih tudi pogovori z igralci po predstavi, ogled dogajanja v zakulisju, participacija, napeta zgodba in prepoznavni igralci.

• »Močan vtis je na otroke naredila sama operna hiša, pri operi pa barvitost kostumov in trije pujsi.« Danijela Jeršič, učiteljica četrtega razreda Osnovne šole Vransko Tabor, ki si je z učenci ogledala opero Pastir Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.
• »Predstava se jim je zdela kratkočasna in zabavna. Všeč jim je bila glasba.« Učiteljica tretjega razreda ljubljanske osnovne šole, ki si je z učenci ogledala Sneguljčico Mini teatra.
• »Učenci na naši šoli so navdušeni nad gledališko dejavnostjo. K temu pripomore tudi vzor staršev. Smo pa obmejna šola, stroški prevoza v bližnji Maribor pa so trenutno visoki, tako da zadovoljujemo svoje kulturne apetite z amaterskim gledališčem.« Profesorica slovenščine na štajerski osnovni šoli.
• »Učenci so bili nad predstavo navdušeni; še posebej je bila zadovoljna tista skupina učencev, ki si je v sklopu kulturnega dne ogledala zakulisje gledališkega odra.« Profesorica slovenščine na osnovni šoli v Vipavski dolini, ki je učence peljala na ogled predstave Butalci Gledališča Koper.
• »Večinoma jim je bilo všeč, saj so glasbo poznali iz filmov.« Profesorica slovenščine na osnovni šoli na severnem Primorskem. Z učenci si je ogledala predstavo o glasbi v Cankarjevem domu.
• »Navdušila jih je pestrost glasbenih žanrov (rock, metal, rap, pop ...). Ob vsaki pojavi novega lika na odru je sledil kratek smeh (zabavno je videti osmošolca v kostumu krokodila). Lani so bili navdušeni, ker jim je bilo to popolnoma novo, zanimivo jim je bilo, ker so lahko aktivno sodelovali v nastajanju predstave in ni bilo "klasično" gledališče.« Profesorica slovenščine na kamniški osnovni šoli, ki si je z učenci ogledala baletno pravljico Pepelka v Cankarjevem domu, impro predstavo v Domu kulture Kamnik, izvedli pa so tudi muzikal.
• »Učenci so bili nad predstavo navdušeni, predvsem jim je bilo všeč, da je sledila renesančni tradiciji in so vloge igrali moški. Predstava jim je bila humorna, uživali pa so tudi v petju Maje Keuc, ki jim je predstavljala zvezdo.« Mateja Žerjav, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju, ki si je z učenci ogledala Sen kresne noči SNG Maribor Drama.
• »Igra jim je bila zelo všeč, še več mesecev so uporabljali določene replike iz igre, prav tako so prepoznali določene igralce. Igra pa je bila seveda s svojo politično vsebino zelo aktualna.« Profesorica slovenščine na EGSŠ Radovljica Ana Berčon, ki si je z dijaki ogledala Limonado slovenico Prešernovega gledališča Kranj.
• »Večini dijakov je bila predstava všeč, saj se jim je zdela tematika primerna in zanimiva. Navdušeni so bili tudi nad igro mladih igralk ter nad jezikom, ki se uporablja v igri (sleng ...). Zadovoljni so bili tudi zato, ker je predstava ravno prav dolga.« Majda Deržič, profesorica slovenščine na Šolskem centru PET Ljubljana, ki si je z učenci ogledala predstavo Siti Teatra Odspejsani.
• »Učenci so bili nad to predstavo zelo navdušeni. Vse so pohvalili: kostume, čudovito sceno, nastopajoče igralce (ugotovili so, da je ženska igrala moško vlogo), humorno vsebino ... Najbolj so bili navdušeni in hkrati presenečeni učenci šestega razreda, saj so bili letos prvič v takem gledališču.« Zalika Horvat, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Veržej, ki si je z učenci ogledala opero Netopir v SNG Maribor Drama.
• »Predstava Revizor jim je bila všeč. Začudeni so bili, ker je namesto ravnatelja nastopila ravnateljica in ker je Hlestakov odlično odigral alkoholiziranost.« Profesorica slovenščine na Gimnaziji Jesenice, ki si je z dijaki ogledala predstavo Revizor Prešernovega gledališča Kranj.
• »Nekateri prizori so jih navdušili zaradi kulis, igre posameznih igralcev ter glasbe, ki je stopnjevala napeto dogajanje v zgodbi.« Profesorica slovenščine na osnovni šoli v Občini Krško, ki si je z dijaki ogledala predstavo Oliver Twist Slovenskega mladinskega gledališča.
• »Vtisi dijakov so bili izjemno pozitivni. Bili so zelo motivirani za ogled predstav. Radi so se pogovarjali o njih tudi po ogledu. V Slovenskem mladinskem gledališču so bili navdušeni nad pogovorom z igralci v predstavi Razredni sovražnik.« Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Gimnaziji Nova Gorica, ki si je z dijaki ogledal predstavo Razredni sovražnik Slovenskega mladinskega gledališča.
• »Učenci so bili nad obema predstavama navdušen. Radi hodijo v gledališče, nekateri tudi sami postajajo igralci, zaenkrat v gledališkem krožku na šoli. Udeležili so se tudi regijske revije gledaliških skupin v okviru JSKD.« Profesorica slovenščine na Osnovni šoli Ivana Cankarja Trbovlje, ki si je z učenci ogledala Igralca v Cankarjevem domu in Pikico in Tončka Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
• »Vtisi so bili globoki, lepi in še dolgo so se pogovarjali o predstavi.« Slavica Brus, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Stari trg pri Ložu, ki si je z učenci ogledala Makalonco Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Vzroki za nezadovoljstvo

Učenci najpogosteje niso zadovoljni s predstavami, ki so zanje zaradi katerega koli razloga težje za razumevanje in posledično dolgočasne. Nekatere je razdražil način uprizoritve, pri katerem moški igrajo ženske vloge, ali pa jih je zmotila moderna postavitev znanega knjižnega dela. 

Učenca je treba vpeti v kulturo v čim večji meri

»Za kulturno vzgojo, zlasti mladega gledalca, sam obisk kulturnega dogodka ni dovolj. Omogočiti mu je treba več in ga poskusiti čim bolj(š)e vpeti v umetniško ustvarjanje in tudi širše kulturno dogajanje,« pravi režiser in igralec Robert Waltl. Po njegovem bi gledališče moralo kulturno vzgojo nadgraditi s posebnimi izobraževalnimi programi: od pogovorov publike z ustvarjalci predstav po predstavah, pisanja refleksij, risanja vtisov, izdelovanja lutk, kostumov, strokovnih delavnic oblikovanja svetlobe in zvoka, ogledov zaodrja in gledališča ter njegovega delovanja, organizacije lutkovnih, gledaliških in likovnih delavnic ter branja literarnih del in pogovorov o njih do organizacije šolske »gledališke ure« in podobno.

Jutri, 16. 5. 2013, bo objavljen še zadnji prispevek iz niza Učitelj učitelju, v njem pa bomo predstavili, kako pomembna se učiteljem zdi gledališka izkušnja z vidika razvoja odraščajočega otroka v celovito osebnost, in objavili naslove predstav, ki so jih anketirani učitelji svojim kolegom najpogosteje priporočili.

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/ucitelj-ucitelju-refleksija-predstave