Malomeščanska svatba Bertolta Brechta v režiji Mateje Koležnik

Brechtovo metaforo pohištva, ki ga je Ženin od osnutkov do oblanja zbil brez kakršne koli zunanje pomoči – kot pove Nevesta, je »tudi lepilo ... naredil sam« –, bi kaj lahko primerjali s Hitlerjevo zahtevo do ozemlja, ki naj bi Nemčiji omogočilo preživljati svoje prebivalstvo.

Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v soboto, 5. decembra 2009, v Stari dvorani premierno uprizorila Malomeščansko svatbo Bertolta Brechta v režiji Mateje Koležnik. Igrajo Peter Boštjančič, Irena Varga, Mateja Pucko, Maša Židanik, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Davor Herga in Matija Stipanič.

Delo Bertolta Brechta, enega najizvirnejših ustvarjalcev svetovnega gledališča, zajema skorajda nepregledno zapuščino od pesmi, dram, esejev, polemičnih spisov, študij gledališke teorije in prakse, zapiskov o gledališču, liriki, epiki, filmi, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru do snovanja epskega gledališča, ki se odmika iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča.

Enodejanka Malomeščanska svatba oziroma Svatba (1919), kot jo je Brecht najprej naslovil, spada med njegova zgodnejša dela, saj jo je napisal, ko mu je bilo šele enaindvajset let. Gre za delo, ki v splošnem navdušuje predvsem z absurdnimi situacijami, z duhovitimi, s cinizmom in ironijo nabitimi dialogi med svati ter s pohištvom, ki se seseda dobesedno pod njihovimi zadnjicami.

Brecht v tem delu z neusmiljeno natančnostjo razcefra malomeščane svojega/našega časa. Obsodi jih lažne morale, sprenevedanja, hinavščine, lažne iskrenosti, hipokrizije, licemerstva, prešuštva, ljubosumja, sovraštva, posesivnosti … Prerez družbe strne v devetih osebah, ki pokrivajo tako različne generacijske plasti kot tudi razpon na družbeni lestvici. Nastopajoče osebe navede po funkcijah, ki jih nosijo znotraj besedila oziroma znotraj družinsko-družbene pripadnosti.

Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Režiserka Mateja Koležnik s svojimi uprizoritvami nedvomno sodi v sam vrh slovenskih gledaliških ustvarjalcev, njeno ustvarjanje obsega več kot trideset režij, poleg marsikatere pa je sama podpisala tudi scenografijo. Njene uprizoritve se redno uvrščajo na različne gledališke festivale doma in v tujini ter so pogosto nagrajene. Uprizoritev Brechtove Malomeščanske svatbe je njeno četrto sodelovanje z mariborskim gledališčem. Prvič je režirala v Mariboru leta 1990, ko je na oder postavila uprizoritev Markiza de Sade Y. Mishime, drugič leta 2004, ko je zrežirala odmevno in nato na Borštnikovem srečanju nagrajeno uprizoritev Smrt trgovskega potnika A. Millerja, v letošnjem letu pa je na oder Stare dvorane postavila Ortonovo komedijo Pornoskop ali kaj je videl batler.

Malomeščansko svatbo sta prevedla Eduard Miler in Irena Novak Popov, prevajalec Balade o deviškosti je Andrej Rozman - Roza, dramaturginja Tanja Lužar, scenograf Henrik Ahr, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Magdalena Reiter, oblikovalec svetlobe Franci Rampre, lektorica Metka Damjan, korepetitorka Zvezdana Novaković, oblikovalka maske Mirjana Djordjević in asistent režije Uroš Nikolić.

dodatne informacije
Alan Kavčič
041/697-121

Iz gledališkega lista: Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, Jure Gantar

Ena izmed najočitnejših tem Malomeščanske svatbe in obenem tudi tretja točka nacističnega programa je skorajda nerazumljiva želja po gospodarski in finančni samozadostnosti, avtarkiji. Brechtovo metaforo pohištva, ki ga je Ženin od osnutkov do oblanja zbil brez kakršne koli zunanje pomoči – kot pove Nevesta, je »tudi lepilo ... naredil sam« –, bi kaj lahko primerjali s Hitlerjevo zahtevo do ozemlja, ki naj bi Nemčiji omogočilo preživljati svoje prebivalstvo. Doma narejeno pohištvo hkrati omejuje Ženinov in Nevestin Lebensraum ter ju opredeljuje kot neodvisna subjekta. Le majhen korak ločuje fetišiziranje lesa, lepila in lastnine od vulgarnega socialnega darvinizma, na katerega se v svojih programskih tezah sklicuje nacistična ideologija. In prav nič težko si ni predstavljati, v katero politično smer se bosta zasukala Ženin in Nevesta, potem ko bosta po koncu igre prvič slišala Hitlerjeve obljube o novem prostoru za nemške kolonizatorje.

Povezave:

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/malome%C5%A1%C4%8Danska-svatba-bertolta-brechta-v-re%C5%BEiji-mateje-kole%C5%BEnik