foto: Peter Uhan
V SNG Drama Ljubljana so na oder postavili dramo Tri sestre Antona Pavloviča Čehova. Režijska taktirka je bila v rokah Janusza Kice, ki se je odločil, da bo dal priložnost mlajšim članom ansambla Drame. Prevod je delo Milana Jesiha, prevajalec pa ga je za tokratno uprizoritev osvežil in dopolnil. Premiera bo 23. marca na velikem odru.
foto: Peter Uhan
Jesih je na današnji novinarski konferenci Kico označil kot enega najbolj pozornih bralcev in dodal, da je skoraj vsak stavek preveril s pomočjo poljskega prevoda, poleg tega ima dober pregled nad celotnim besedilom.
Umetniški vodja Drame Eduard Miler je izpostavil natančnost likov pri Čehovu, zato je bila, kot je dejal, potrebna mojstrska roka izkušenega režiserja. Poleg tega "Kica grebe po posamezniku in pogleda v njegovo dušo ter se nato kot režiser spopade z vprašanjem, koliko tega izpustiti iz človeka".
Kica je poudaril, da Čehov sicer ni bil teoretik, je pa za seboj pustil teorijo gledališča. Njegova ideja, da je gledališče skupinska izkušnja, je ostala pomembna vse do danes. Ansambel ima tako izjemno pomembno vlogo pri uprizoritvi njegovih muzikalno napisanih iger.
Kot je še dejal režiser, se je tekom študija ves čas spraševal, kaj je pri Čehovu danes še zanimivega. Poleg tega ga je ves čas spremljalo vprašanje, kako se nam je lahko zgodilo, da smo določene stvari prepustili politiki in kako lahko živimo v svetu, v katerem odločitve sprejemajo ljudje, ki se na stvari ne spoznajo. Čehov je namreč v enem svojih pisem tri sestre označil kot intelektualke, kar Kica vidi kot namig, da je tudi v njegovem času vladala praznina.
Tri sestre so po besedah dramaturginje predstave Mojce Kranjc kanoničen tekst. Od svojega nastanka pred več kot 100 leti so bile ves čas na repertoarjih klasičnih in tudi eksperimentalnih gledališč, kar kaže, da so bile vedno zanimive za interpretacijo. Poleg tega obravnavajo temeljna vprašanja človekovega obstoja in družbe. Še pomembneje pa je, da je Čehov s pisavo zaznamoval začetek modernega gledališča v smislu njegovega osamosvajanja od literature. Tako tudi ni naključje, da se je prav Čehov znašel v družbi avantgardnih besedil svetovne dramatike, ki oblikujejo letošnjo sezono v Drami, je še dejala.
Čehov je svoj opus pisal v času, ki je bil priča odhajanju starega in na katerega obzorju se je že začelo izrisovati novo. Prelom nikoli ni nenaden, rez nikoli ni čist in tudi nobena menjava se ne zgodi čez noč. In prav ta vmesni čas tematizirajo igre Čehova, najbolj večplastno in najbolj subtilno nemara prav Tri sestre. Provincialno mesto, v katerem životarijo tri lepe in izobražene sestre, je simbol neizpolnjene, neljube sedanjosti, ki jo oklepata preteklost - olepšani spomini na Moskvo, kjer so preživele otroštvo - in nedosegljiva prihodnost - hrepenenje po Moskvi, so zapisali v gledališču.
Vlogo Olge je prevzela Alida Bevk, Maše Nina Ivanišin in Irine Tina Vrbnjak. V predstavi nastopajo še Saša Tabaković, Vanja Plut, Jurij Zrnec, Branko Šturbej, Aljaž Jovanović, Rok Vihar, Gregor Baković, Tomaž Gubenšek k.g., Zvone Hribar in Polona Vetrih. Scenograf predstave je Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, skladatelj Stanko Juzbašić.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-ljubljanski-drami-tri-sestre-v-reziji-janusza-kice