foto Nada Žgank
Danes v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka tradicionalni Kulturni bazar. Zanimalo nas je, kako se slovenska gledališča zavedajo pomena kulturnovzgojne ponudbe, kaj ta zanje sploh pomeni in kako inovativni so pri njej.
foto Nada Žgank
Bazar pripravljajo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod okriljem častne pokroviteljice Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Kaj je kulturno-umetnostna vzgoja in kaj vse obsega; nedvomno sodi vanjo tudi ustrezna priprava otroka (pri zahtevnejših predstavah pa tudi odraslega gledalca?) na ogled scenskega dogodka s ciljem, da ga lahko aktivno spremlja in doživlja, po koncu pa o njem tudi razmisli in ga znotraj določenih kontekstov (morda in najbrž) s pomočjo mentorja tako sporočilno in problemsko kot tudi estetsko smiselno ovrednoti.
Spodbujanje otrok in mladine k lastni ustvarjalnosti, ki bo pripomogla k boljši, odprti družbi, so iztočnice, ki napotujejo gledališča vsako v svojo smer priprave programa – nekatera pri tem ostanejo le pri predstavah in abonmajih za otroke in so tako le izhodišče za (morebitno) nadaljnjo vzgojo doma ali v šolah, druga pa vključijo izobraževanje že v sami gledališki hiši in kulturno-umetnostno vzgojo tako razumejo v svojem polnem pomenu. Pri tem uporabijo vsa sredstva, tako infrastrukturna kot kadrovska: od vodenih ogledov zaodrja, predstavitev vseh poklicev v gledališču, izdelovanja lutk, pogovorov z igralci, delavnic, izobraževanj do praznovanj rojstnih dni in festivalov za otroke. Kulturno-umetniška vzgoja pa se ne ustavi samo pri najmlajših, nekatera gledališča so pozorna tudi na srednješolsko in študentsko publiko pa tudi na izobraževanje mentorjev in učiteljev.
Lutke ali all inclusive*
Najširšo in najraznovrstnejšo ponudbo za otroke imajo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Poleg predstav in abonmajev pripravljajo tudi ogled zaodrja, pogovore z ustvarjalci o tematiki in sporočilu predstave, celovitem procesu nastajanja predstave ter poklicih in nalogah v lutkovnem oziroma dramskem gledališču. Programi so namenjeni seznanjanju otrok z lutkovno in dramsko umetnostjo, lutkovno dediščino in glasbo, pripravljajo jih v sodelovanju s Hišo eksperimentov, Ljubljanskim gradom, Narodnim muzejem Slovenije in agencijo Celinka. Tako na primer predstava Makalonca, ki je nastala po motivih srednjeveške viteške zgodbe in obravnava viteško bojevanje, korespondira z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije z naslovom »Vitez, dama in zmaj« in je odličen način medsebojnega dialoga kulturnih institucij, interdisciplinarnega sodelovanja in povezovanja. Možna so tudi bolj poglobljena predavanja strokovnjakov o tematikah, ki jih določene predstave obravnavajo (npr. o odnosih v družini, medvrstniškem nasilju, drogah, odraščanju ipd.). V Lutkovnem gledališču pa lahko otroci tudi praznujejo svoj rojstni dan.
Nič kaj manj bogata ni ponudba Lutkovnega gledališča Maribor, poleg rednih predstav za otroke, pripravljajo še delavnice in izobraževanja, otroci lahko izdelajo svojo lutko, spoznavajo tudi bolj tehnološko plat gledališča, svetlobni park, odrske vlake, vrvišča, tonsko tehniko. Organiziran je voden ogled minoritskega samostana, ki za svojimi zidovi skriva bogato zgodovino in hkrati ponuja domovanje lutkovnemu gledališču. Njihova posebnost pa je lutkovna šola Miniminiriti, kjer se otroci lahko naučijo vseh odrskih veščin: od igranja in animacije do govora in giba. Šola se zaključi z odrsko produkcijo. Dobro pa se je prijel tudi program Puppets Minority, ki je tečaj angleščine in lutkovna delavnica hkrati.
Obe lutkovni gledališči, tako ljubljansko kot mariborsko, sta najlepši zgled kulturno-umetniške vzgoje. Ponujata premišljen pristop k vzgoji najmlajših. Res imata prednost pred drugimi gledališkimi hišami, katerih primarna ali edina dejavnost ni ustvarjanje programa le za otroke, sta pa zato lahko napotek, zgled ostalim gledališčem.
All inclusive* brez lutk
Najbližje pestrosti ponudbe lutkovnih gledališč je Slovensko mladinsko gledališče, ki že s svojim imenom implicira posebno osredotočenost na mlade. V skrbi za mladino in otroke že leta v svoj program vključujejo vzgojni aspekt. Poudarjajo, da je vsaka od gledaliških predstav že v osnovi namenjena kulturni vzgoji. Pogovori, vodstvo po gledališču, učni program za učitelje, starše in možnost praznovanja rojstnega dne zaokrožujejo njihovo celovito ponudbo kulturnovzgojnega programa. Poleg tega že peto leto organizirajo festival Bobri, ki je že sam po sebi festival kulturno-umetnostne vzgoje.
Reflektirano kulturnovzgojno zavest imajo tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ki poleg abonmajske ponudbe za najmlajše, dijake in študente ponuja tudi organizirano gledališko vzgojo, pri kateri predstavijo vse poklice, vezane na gledališki svet, in celoten proces nastajanja predstave. Mestoma se vzgojni uri pridružijo tudi sami igralci. Tudi v njihovem gledališču lahko otroci praznujejo rojstni dan.
Primorski trojček
Tudi SNG Nova Gorica ima zanimiv dodatni program, ki poleg rednih predstav za otroke nudi tudi tematske igralnice pod vodstvom igralke Nevenke Vrančič –Necjarinkole. Otroci preko igre, pravljic, petja, kostumov, v katere se našemijo, poustvarjajo svoja gledališka občutja. V okviru abonmajev za najmlajše (Mali in Veliki polžek) pripravljajo tudi risarski natečaj, ki se sklene z razstavo izbranih risb ob darilni predstavi za vse udeležence natečaja. Niso pa pozabili niti na možnost praznovanja rojstnega dneva in možnosti brezplačnega ogleda zaodrja.
Podobno je v Gledališču Koper: poleg abonmajev Mavrična ribica, Sinji kit, Mali in Veliki abonma za dijake in študente organizirajo tudi gledališko šolo Mavrična ribica z dramskim igralcem Gregorjem Gečem, gledališki trening pod mentorstvom Katje Pegan, ki je namenjen dijakom in študentom, Gledališko druženje pod vodstvom Yulie Roschina, namenjeno odraslim in študentom, za otroke in starše pa pripravljajo dve brezplačni delavnici – eno z dramaturginjo Samanto Kobal, drugo pa z igralcem Igorjem Štamulakom, ki z otroki prebira in uprizarja pravljice.
Primorski del gledališke ponudbe zaokrožuje Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki svojo ponudbo oblikuje v tesnem sodelovanju z referenti za gledališče, ki aktivno prispevajo k oblikovanju vsebin, usklajenih z vzgojno-izobraževalnimi procesi in slonečih na učnem programu. Cilj je, kot pravijo, mladim omogočati sproščen in radoveden odnos do gledališke umetnosti: ne samo z ogledom predstave, temveč tudi s srečanjem z ustvarjalci, z organiziranim obiskom gledališča in spoznavanjem dela na odru in v zakulisju. To jim uspeva tudi z novim festivalom Mini T – rojeni za gledališče, ki je nastal iz sodelovanja med Slovenskim stalnim gledališčem in stalnim gledališčem La Contrada na pobudo Občine Trst.
Gledališče plus
V podobno kategorijo ponudnikov umetnostnovzgojnega programa se uvrščajo kulturni zavodi in društva, katerih program ne obsega le gledaliških predstav, ampak umetnost nasploh. To so Cankarjev dom, KUD France Prešeren in Bunker. Njihova ponudba gledaliških predstav je pestra in raznolika.
Naš največji slovenski kulturni center Cankarjev dom kulturnovzgojne programe vključuje že od samega začetka delovanja, na leto gosti približno dvesto dogodkov, ima pet abonmajev za najmlajše in mladino, prav toliko pa tudi njim namenjenih festivalov – Pravljice danes, Transgeneracije, Kraljestvo pravljic in Večji od pravljic. Rojstnodnevnih praznovanj v okviru javne službe v Cankarjevem domu ne organizirajo, ker gre v tem primeru vendarle za komercialno dejavnost. Kar pa ne pomeni, da rojstnodnevniki s svojimi prijatelji ne prihajajo na njihove prireditve – razmeroma veliko jih je, res pa je, da praznovanja običajno nadaljujejo v eni od bližnjih slaščičarn.
Tudi KUD France Prešeren pripravlja Emonsko promenado – ulični festival, ki vsebinsko dopolnjuje Trnfest. Vsak vikend pripravljajo tudi Sobotaže, kjer se vrstijo različne prireditve: lutkovne in gledališke predstave, plesni in glasbeni nastopi, ustvarjalne delavnice, otroška rajanja v novoletnem in pustnem času. V ustvarjalnih delavnicah lahko otroci izdelajo tudi svojo lutko, igračo ali sliko.
V Bunkerju se za umetniško pismenost in izkušnje mladih trudijo skozi različne projekte (Kulturstik, Mladibor, Drugajanje in najnovejše Iskre), produkcijo predstav, debatne večere in izobraževalne programe. Razvili so partnerstvo z Mariborom in tamkajšnjo II. gimnazijo. Njihov kulturnovzgojni program je specifičen, saj nagovarja predvsem starejšo mladino, in se nanaša bolj na sodobne, estetsko zahtevnejše in družbeno angažirane umetnosti. Že spomladi načrtujejo nov projekt – Iskrice, ki bo posvečen tudi najmlajšim. Program še ni oblikovan, organizirali naj bi delavnice (otroci, starši), otroški ples …
Osrednja gledališča, osnovni paket
V naših največjih gledaliških hišah, SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor in Mestno gledališče ljubljansko je ponudba omejena na abonmaje, morda med njimi najbolj izstopa Mestno gledališče ljubljansko. Organizirajo namreč Gledališko učno uro, kjer igralci prikažejo značilnosti gledališkega dela in vseh vpletenih v njegov nastanek ter delavnico za učitelje in mentorje Gledališki klub, kjer se preko predavanj in v obliki praktičnega dela, profesorji spoznajo z ustrojem gledališke hiše ter značilnostmi ustvarjalnih procesov. Velika in pomembna novost so tudi bralne uprizoritve klasičnih iger iz svetovne in domače zakladnice, ki so jih vpeljali z letošnjim letom. Bralne uprizoritve so primerne za šolsko publiko, najbolj dobrodošle pa so tistim, ki spektakelske dimenzije gledališča ne morejo doživeti v njeni polnosti, to so slepi in slabovidni. Projekt ne samo izobražuje, temveč tudi neguje govorjeno umetniško besedo in razvija govorno kulturo.
Tudi ljubljanska Drama se v zadnjih letih vedno bolj zaveda pomena doprinašanja lastnega gledališkega programa izobraževalnemu sistemu. Uvedli so abonma za najmlajše Ciciban ter po dolgem času uprizorili tudi lastno otroško predstavo Mala čarovnica. V načrtih pa imajo uvedbo celostnega programa gledališke vzgoje, ne le za najmlajše in odraščajočo mladino, temveč tudi za tretje življenjsko obdobje. V ta namen bodo zaposlili gledališkega pedagoga – upajo, da bodo v nekaj letih z njegovo pomočjo vzpostavili edinstven in razvejan model sobivanja vrhunske gledališke umetnosti in izobraževanja.
Paketek
Malo manj opazen med producenti s ponudbo za otroke je morda Glej, saj kot poudarjajo sami, so še bolj na začetku vključevanja med ponudnike otroške produkcije. Ta namreč ne spada v ciljno usmerjenost njihovega gledališča, temveč je le del sicer bogatega repertoarja. Mali Glej je njihova ponudba za otroke, ki poleg svoje produkcije ponuja tudi gostovanja predstav drugih producentov. Pod mentorstvom Sente Ančimer in Uroša Lavriča in v sodelovanju z Zavodom Enostavno prijatelji že tradicionalno organizirajo tudi gledališke delavnice. V njih si otroci sami zamislijo gledališko igro, v njej nastopajo, se vživljajo v junake in jo na koncu uprizorijo na pravem odru. Omeniti velja, da o ponudbi praznovanj rojstnega dne v gledališču niso resneje razmišljali, kajti prostorska omejenost (gledališka dvorana je obenem tudi prostor za vaje) in ostali razlogi (Glej nima zaposlenega stalnega igralskega ansambla ipd.) ne dopuščajo vzpostavitve resne in konkurenčne ponudbe, kar je sicer v nasprotju s poslovnimi praksami Gledališča Glej. Kombiniranje rojstnodnevnih praznovanj z gledališko produkcijo v Gledališču Glej pozdravljajo, saj verjamejo v potrebo po ponujanju gledaliških vsebin vsem starostnim skupinam, vendar pri tem zagovarjajo kvaliteto in ne kvantiteto.
Rojstnodnevni paket
Lutkovno gledališče Ljubljana: Praznovanje obsega ogled lutkovne ali dramske predstave in lutkovno delavnico, ki je prilagojena starosti otrok na praznovanju. Otroci si v spremstvu animatorjev najprej ogledajo predstavo. Izbor predstave je odvisen od starosti otroka, dneva praznovanja in takratnega programa gledališča. Po predstavi sledi lutkovna ustvarjalna delavnica, v kateri otroci izdelujejo lutke in skozi delo in zabavo spoznavajo gledališko in lutkovno ustvarjalnost. Delavnica je prilagojena vsakokratni predstavi in starosti otrok. Na koncu sledi pogostitev. Torto se lahko naroči tudi v njihovi slaščičarni.
Lutkovno gledališče Maribor: Praznovanj rojstnih dni za zdaj formalno še ne ponujajo, so se pa odzvali na povpraševanje in jih kljub temu v zadnjem času izvedli kar nekaj. Praviloma praznovanje zajema ogled sobotne predstave in ustvarjalno delavnico.
SLG Celje: Otroci najprej v kratki predstavitvi spoznajo gledališče in poklice v njem, lahko se tudi sprehodijo po zaodrju. Praznovanje lahko obišče maskerka in slavljenca namaže z gledališko masko ali garderoberka, ki otroke odpelje v fundus, kjer pregledajo kostume in se podrobneje seznanijo z gledališko kostumografijo. Otroke lahko preseneti tudi igralec, ki prebere kakšno pravljico. Individualno pa se da dogovoriti tudi za interaktivne delavnice, pri katerih se otroci z lastnim ustvarjanjem seznanjajo s poklici in delom v gledališču. Za okrepčilo otrok in pribor poskrbijo starši sami, pogostijo pa se lahko v zgornjem preddverju gledališke hiše.
SNG Nova Gorica: Igralka Nevenka Vrančič – Necjarinkola za otroke pripravi rojstni dan v gledališču. Otroci se s svojimi prijatelji igrajo na temo pesmic, pravljic, glasbe, zraven pa jedo rojstnodnevne dobrote, ki jih za otroke pripravijo mame ali pa jih priskrbi gledališče.
SiTi Teater: Praznovanje rojstnega dne se prične z ogledom redne sobotne otroške predstave, nato pa se zabava s pogostitvijo nadaljuje v predprostoru SiTi Teatra BTC. Po okrepčilu – sokove pripravi gledališče, sledi ustvarjalnica. Ustvarjalca Mateja in Simon jo pripravita tako, da so izdelki lep spomin na praznovanje. Teme ustvarjalnih delavnic se določajo glede na slavljenčeve želje. Mateja in Simon sta s svojo bujno domišljijo in spretnimi rokami uresničila že marsikatero. Na vsako temo se pripravijo različne igre, v katerih otroci uporabijo tudi svoje izdelke. Ob koncu vsak otrok prejme vrečko bombonov.
Slovensko mladinsko gledališče: Slavljenec si skupaj s povabljenimi ogleda klovnovsko predstavo Luna na cesti. Gre za lirično, čarobno predstavo, ki je polna akrobacij in najrazličnejših vragolij, primerna je za otroke od četrtega leta dalje. Po predstavi nastopajoča klovna slavljenca povabita na oder in mu pripravita presenečenje. O tem, kakšno bo, se lahko dogovori tudi vnaprej. Slavje se nadaljuje v Klubu SMG, za pogostitev poskrbijo starši sami.
Črta
Pod črto rečeno, so pri vpeljevanju kulturne vzgoje najbolj uspešna tista gledališča, ki so že v osnovi namenjena najmlajši publiki. Velika večina ostalih gledališč in kulturnih zavodov jim sicer uspešno sledi in konkurira. Pri tem upoštevajo skoraj vso dodatno možno ponudbo za otroke, morda premalo vključujejo pogovore in refleksijo, ki bi bila potrebna za uspešno recepcijo videnega pri otrocih, ter priložnost, ki jo ponujajo praznovanja rojstnih dni – mnogokrat to sicer nadoknadijo z delavnicami, ki po svoji vsebini spominjajo na praznovanja. Največja in osrednja slovenska gledališča se s kulturno vzgojo srečujejo morda šele v zadnjih letih, ker so vedno bolj na trgu tudi ona in z zmanjšanimi proračuni primorana k iskanju novih poslovnih priložnosti, ki jih otroška in mladinska publika tudi nudi. Hkrati s tem izpolnjujejo vlogo vzgoje in izobraževanja, ki je v zadnjih letih pomembna tema v svetovnih in evropskih ter nacionalnih krogih in sovpada s splošnimi tendencami ministrstev, da se v šolske kurikulume vključuje tudi ponudba kulturnih ustanov.
Glede na splošno kulturno politiko, zmanjševanje sredstev za umetniško produkcijo, nonšalantno obnašanje do ustvarjalcev, ki jasno kaže na majhen pomen umetnosti v Sloveniji, se zdi podpora ministrstev Kulturnemu bazarju in vrednotam, za katere si prizadeva in jih vzpostavlja, nekoliko v neskladju z njihovo siceršnjo rušilno nastrojenostjo proti kulturi in umetnosti ter zmanjševanjem njenega pomena. Z obetom vrnitve samostojnega ministrstva za kulturo lahko sicer upamo, da se v našo družbo vrača pomen umetnosti in kulture, ki ga Kulturni bazar uteleša z bogato paleto več kot dvestotih kulturnih ustanov ter s številnimi samostojnimi kulturnimi ustvarjalci z vse Slovenije.
*Popolna ponudba
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kulturno-umetnostna-vzgoja-slovenskih-gledalisc