Društvo Asociacija je včeraj pripravilo javno razpravo z naslovom Kandidati za novega kulturnega ministra in organiziranost kulture v Sloveniji. Osrednja vprašanja so se nanašala na organiziranost ministrstva za kulturo, vizijo in financiranje kulturne politike, položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih ter na problematiko javnih zavodov.
Kot je dejal predsednik društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija Andrej Srakar, so razpravo pripravili ob nedavnih dogodkih in namigih, da bo imenovanje kandidata za ministra za ponovno vzpostavljeno kulturno ministrstvo prepuščeno civilni družbi.
V javnosti se pojavlja več imen za ministra, od katerih so na razpravo povabili pisatelja Vlada Žabota, poslanca SD Sama Bevka in nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Stojana Pelka. Nihče se razprave ni udeležil, Žabot pa je posredoval dopis, v katerem je zapisal, da je razočaran, da je nastajajoča koalicija začela oblikovati program brez sodelovanja civilnih združenj ter da bi bil pogoj za njegovo sodelovanje definicija kulture, umetnosti in kulturne politike.
Srakar je predstavil nekaj izsledkov iz raziskave, ki jo je opravil na več evropskih državah. Ti po njegovih besedah kažejo na to, da ni povezave med tem, ali ima neka država samostojno ministrstvo za kulturo, in med sredstvi, ki jih namenja za kulturo. Obenem je tudi ovrgel trditev, da manjše države namenjajo več za kulturo. Kot zanimivost je omenil, da je Slovenija na drugem mestu po javnih sredstvih, ki jih namenja za kulturo.
Predstavnik samozaposlenih pri glavnem odboru sindikata Glosa Denis Miklavčič je prepričan, da bi ministrstvo moralo delovati kot servis, ki bi moral ustvarjati okolje, v katerem bi lahko umetniki nemoteno ustvarjali. Ideja, da bi kulturniki predlagali ministra, se mu ne zdi najboljša, saj se boji, da ga bodo kmalu izrabili za grešnega kozla. Obenem se tudi sprašuje, kdo bi lahko pokrival tako raznoliko kulturno dejavnost.
Do tega poziva je prav tako skeptičen umetniški vodja Galerije Kapelica in nekdanji predsednik Asociacije Jurij Krpan, ki meni, da bi bil to nekakšen eksperiment, "po katerem bi politiki ugotovili, da se tudi kulturniki ne znajo zmeniti med seboj". Po njegovem mnenju je zgrešena že predstava o tem, da kultura ni integralni del vlade.
Po besedah direktorja Slovenskega filmskega centra (SFC) Jožka Rutarja vlado znotraj ministrstva za kulturo zanimajo le mediji. Sicer pa je izpostavil javne zavode, ki, tako Rutar, poberejo glavnino finančnih sredstev za kulturo, ter preveliko birokratizacijo na ministrstvih v zadnjih desetih letih.
Kantavtor in performer Marko Brecelj pa je dejal, da ni vznesen nad novo "pozitivno koalicijo", ob čemer je opozoril na prihajajoči "demokratični despotizem ljubljanskih razmerij".
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/na-razpravi-asociacije-v-kriticnih-tonih-o-kulturni-politiki