Foto: Karol Budrewicz
Kdaj bomo spoznali?
Foto: Karol Budrewicz
»Kam so šli ti fantje vsi? Zdaj so vojaki vsi«. Tako se glasi verz v prevodu pesmi Tomaža Domicelja »Kam so šle vse rožice?«. S tem verzom se je tudi pričela politično obarvana predstava III Furije, ki nam je, kot smo lahko razbrali že iz naslova, postregla z razburljivo in energično odrsko uprizoritvijo. Poljska igralska zasedba je drzno in graciozno uprizorila dogajanje na Poljskem med drugo svetovno vojno in po njej. Dva vsebinsko različna prologa, ki se eden za drugim zvrstita v predstavi, vendarle odsevata podobno povojno problematiko. S spektakularno glasbeno podlago in prepričljivim nastopom igralske zasedbe je predstava v slabih dveh urah prebudila v gledalcu strah in sočustvovanje ob zavedanju se grozljivih zločinov, spletk in prevar, ki so se dogajale na Poljskem. Kljub temu je v dvorani nemalokrat odzvanjal smeh in navdušenje gledalcev, saj ni bilo moč prezreti humoristično-sarkastičnih prizorov. Nenazadnje, III Furije spomnijo človeka na mračno preteklost in travme, ki so jih ljudje resnično doživljaji in ki se nikoli več ne bi smele ponoviti. Zgodovine se resda ne da izbrisati, a če je ne poznamo, ne razumemo sedanjosti in ne bomo razumeli prihodnosti. Vprašanje je, kdaj bomo le spoznali, da na svetu nismo za to, da bi razvnemali prepire in netli vojne, temveč, da bi živeli v miru in harmoniji. In kot se odvije sklepni del predstave, si tudi vi zapomnite eno izmed poslednjih misli: »Ne pobijajte se več. Širite ljubezen in skrbite za svoje otroke«.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/iii-furije-refleksija