Z novim letom 2010 se načrtuje v okviru ustvarjalnega centra na Kruščah začetek redne izkustvene psihodramske skupine pod vodstvom režiserja doc. Tomija Janežiča, edukanta specialističnega študija psihodramske psihoterapije v Zagrebu, ki poteka v okviru Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP).
V ta namen bo v obdobju do novega leta organizirana serija uvodnih 4-urnih delavnic, na katerih se lahko v teoriji in praksi srečate s psihodramo.
Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika, tako kot jih sam doživlja, ob pomoči psihoterapevta (voditelja psihodrame), ki usmerja psihodramsko seanso in članov skupine, ki igrajo različne vloge. Član skupine, ki to želi, lahko razišče preteklost, sedanjost, prihodnost, situacije, ki so se zgodile (ali bi se lahko, pa se niso), izgovorjene in neizgovorjene misli in čustva, želje, fantazije, sanje. Lahko se sreča z ljudmi iz preteklosti, razreši in dokonča odnose, ki jih ni zmogel ali smel, odkriva lastne omejitve in potenciale, se srečuje s svojimi čustvi in se uči, kako svobodno izražati sebe. V psihodrami nedostopni viri duševnosti in medosebnih odnosov postanejo dostopnejši zavedanju ter možnosti spremembe. Skozi psihodramo se osvetlijo nejasni vzorci vedenja, razjasnjuje se narava odnosov, razkrivajo se resnične potrebe, kar vodi do boljšega razumevanja sebe in drugih. Psihodrama udeležencem nudi podporo in varno okolje, v katerem trenirajo nove, učinkovitejše vloge in vedenje, pospešuje osebnostno rast, integracijo kognitivnega, emocionalnega in vedenjskega nivoja osebnosti, povečuje zavest, empatijo in socialne interakcije ter skupinsko kohezijo in produktivnost, primerna je za vzpostavljanje boljših komunikacijskih sposobnosti, zmanjšanje stresa, delo s travmami in drugimi duševnimi težavami. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel ustrezen in dovolj dober odgovor na novo, nepoznano situacijo kot tudi nov, boljši odgovor na situacijo, ki se ponavlja.
Moreno je bil v svojem delovanju povezan tako s področjem psihologije (na Dunaju je študiral medicino in teologijo, bil je Freudov sodobnik, navdahnjen je bil z idejami Martina Bubra, filozofa dialoga), kot z gledališčem (ustanovil je gledališče spontanosti - Stegreif theater). Na njegovi nagrobni plošči piše: »J. L. Moreno, človek, ki je v psihiatrijo vrnil smeh in humor.«
V psihodrami je dobrodošel vsak odrasel posameznik ne glede na starost ali poklic, ki se želi skozi igro srečevati s sabo in drugimi. Glede na to, da Tomi Janežič izhaja iz gledališča, so uvodni seminarji namenjeni tudi igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem.
Nekaj vtisov iz preteklih delavnic psihodrame:
"Delavnica psihodrame, ki sem se je udeležila na Kruščah, je bila ena izmed redkih delavnic, tekom katere si je udeleženec lahko vzel ves čas in prostor, ki ga je potreboval. ponudila se ti je namreč možnost do absolutnosti zateči se v lastno ustvarjalnost, kapricioznost in samovoljnost - v radikalnem poudarku na svojskosti volje, želje, potrebe in nuje - kar vse je za umevanje pojma kreativnosti sam in zgolj imperativ!" Diplomirana sociologinja, novinarka na področju kulture, umetnosti
"Neverjetno, kako lahko skozi zgodbo drugega odkrivaš zaprašene koščke svojih zgodb, koščke, ki se sestavijo v novo celoto. Tako preprosto, tako resnično! Vloge se izmenjujejo in v njih se zrcali tvoje življenje, da bi lahko prepoznal začarane kroge in pogledal skozi druge oči. Iz čiste radovednosti." Plesalka in univerzitetna diplomirana fizičarka
"Skozi psihodramo sem neposredno izkusila dejansko aktivno moč transformacije osebnostnih neskladij v mislih, besedah in dejanjih. Intuitivno, spontano in večinoma zabavno." Študentka
"S psihodramo sem se prvič spoznal ravno na delavnici v Kruščah. Izjemna izkušnja; ki odkriva preteklost osebka tako na zavednem, kot nezavednem; ki pelje vsakogar v intenzivno doživljanje mnogoterih zgodb, ki spontano prihajajo na površje; ki izzove paleto neskončnih čustev, od najbolj empatičnih do bolj ignorantskih, a vseh enako zaželjenih, dopustnih in možnih." Študent
"Psihodrama je bila zame povsem nova izkušnja. Doživel sem občutek katarze, ki ni imel veze z gledališčem, temveč zgolj s človekom. Od psihodrame čutim, da postajam boljši človek, da sem naredil korak več zase, da sem stopil korak dlje. Ne spominjam se, da bi kadarkoli prej prišel do podobnega občutka oddiha oziroma razrešitve (nekega bremena) in vedel kaj in kako naprej. Skupina je tukaj, da te podpre, da ti ponudi bolj neposredno srečanje z ovirami in problemi, ljudmi in pojavi iz tvojega življenja. Sam se lahko vrtiš v začaranem krogu, iz katerega nikakor ne najdeš izhoda. Pomembno je tudi, kakšen je voditelj. Imel sem srečo naleteti na izvrstne voditelje, ki so me vodili kot dobri duhovni vodje, kot kapljo vode na dlani, s starševsko pozornostjo, vendar so ostali pri tem popolnoma neopazni. Deliti problem z drugimi daje občutek lahkote. Vsi se nahajamo v isti situaciji, vsi se prepoznavamo skozi tuje probleme, vsi smo protagonisti in nadomestni egi. In morda najpomembnejša stvar - v psihodrami ni tekmovanja. To ni gledališče." Igralec
INFORMATIVNE DELAVNICE
4-urne delavnice bodo sestavljene iz uvoda, ki bo vključeval osnovno teorijo psihodrame, psihodramske seanse (ogrevanje, psihodramska akcija, 'sharing') ter zaključnega pogovora in bodo potekale v studiu na Kruščah v naslednjih terminih:
- sobota, 17.10.2009 ob 10:00 do 14:00
- sobota, 31.10.2009 ob 10:00 do 14:00
- sobota, 07.11.2009 ob 10:00 do 14:00
- sobota, 05.12.2009 ob 10:00 do 14:00
- sobota, 12.12.2009 ob 10:00 do 14:00
- sobota, 19.12.2009 ob 10:00 do 14:00
PSIHODRAMSKA SKUPINA v letu 2010
V mesecih do novega leta bodo potekale prijave in osebni uvodni razgovori za vključitev v skupino. Psihodramska izkustvena skupina se bo v novem letu predvidoma sestajala vsakih štirinajst dni skozi daljše obdobje. Psihodramska seansa navadno traja približno dve uri.
Tomi Janežič predava na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, predaval pa je tudi na interdisciplinarnih doktorskih študijah Univerze umetnosti v Beogradu, na Akademiji umetnosti v okviru Univerze v Osijeku, na dodiplomskem in podiplomskem študiju Akademije umetnosti v Novem Sadu, na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, IEDC Poslovni šoli Bled in Gea College v Ljubljani, v okviru mednarodnih gledaliških festivalov Bitef in Nitra International Theatre Festival, ter na množici seminarjev in delavnic s področja igre pri nas in v tujini. Ob vodenju profesionalnih delavnic za igralce se več kot desetletje ukvarja tudi z aplikacijo igralskih znanj na drugih področjih. Od leta 1996 je umetniški vodja, od leta 2004 pa tudi direktor Studia za raziskavo umetnosti igre v Ljubljani, v okviru katerega se - ob sodelovanju s sorodnimi organizacijami in strokovnjaki iz tujine - posveča raziskavam s področja igre, med drugim od leta 2005 mednarodnemu raziskovalnemu programu z naslovom Potenciali igre. Kot gledališki režiser je deloval v večini držav na prostoru bivše Jugoslavije, njegove predstave gostujejo po vsej Evropi, zanje je prejel več kot ducat domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Diplomiral in magistriral je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo iz gledališke režije, dodatno se je izpopolnjeval pri nas in v svetu predvsem na področju različnih igralskih tehnik, od leta 2006 pa tudi v okviru mednarodne psiho-dramske edukacije v Zagrebu. S psihodramo se je začel ukvarjati pred slabimi desetimi leti. Leta 2009 se je prenehal ukvarjati z režijo v gledališču, da bi se lahko povsem posvetil področju igre.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/psihodramske-delavnice-in-psihodramska-skupina