Non sholae, sed vitae discimus
Ko sem prvič stopila v učilnico, na predavanja pri predmetu Režija in realizacija, naveličana predavateljev, ki le “ berejo iz knjig “, sem kot vedno najprej skušala ugotoviti, ali so obvezna. Na moje veselje sem ugotovila, da temu ni tako, vendar me je vseeno pritegnila pozitivna energija, ki jo je Samo M. Strelec vnašal v predavanja.
Na listič papirja smo morali zapisati, zakaj smo prišli na predavanje. “Zakaj sem tukaj? “ se je glasilo vprašanje. Zakaj pa sem sploh bila tam? Ne vem. Prvič najbrž zato, ker sem želela videti kakšna usoda nas čaka pri tem predmetu. Kasneje smo s sošolci hodili na predavanja, ker nam je Samo znal podajati snov na zanimiv in zabaven način – prihajali smo na jutranje doze smeha. Nove snovi nas je učil z zabavnimi primeri, zmeraj nas je spodbujal, da povemo svoje mnenje, skratka vedel je, kako nas motivirati in navdušiti.
Predmet me je bolj in bolj zanimal, zato sem si želela pogledati kako režija poteka v praksi. Konec šolskega leta nam je Samo sporočil, da v Narodnem domu Maribor režira komedijo Svobodni zakon in če katerega od nas študentov zanima, lahko pride zraven kot njegov asistent. In sem šla – predvsem zato, da vidim nekaj novega in da v študentskih letih poskusim čim več stvari.
Ko na predavanjih slišiš besedo bralna vaja, seveda ne moreš vedeti, kako le ta poteka v praksi. Ko pa si zraven, lahko vidiš igralca, ki se iz vaje v vajo razvija, pili besedilo in vnese “življenje“ liku, ki ga igra. Sedaj sem videla kaj pomeni trditev, da je režija stalni proces izboljševanja. Samo je kot režiser pusti igralcema, da se razvijata in vživita v svoje vloge. Z svojimi napotki ju je le usmerjal in spodbujal k izboljšavam, hkrati pa je dovolil, da zaigrata tako kot čutita, da je najbolje. Zato sta se igralca ob takšnem režiserju dobro počutila.
Zelo sem vesela, da sem lahko videla, kako po korakih iz zgodbe na papirju nastane “živa“ in dinamična igra na odru. Hkrati pa sem spoznala tudi dva izjema igralca Tadeja in Natašo in kot sem se lahko prepričala na predpremieri, sta svoji nalogi opravila genialno.
Zahvalila bi se celi ekipi za vse, saj je bilo zanimivo, poučno in predvsem zabavno.
In da ne pozabim - še moj odgovor, zakaj sem bila zraven:
NON SHOLAE, SED VITAE DISCIMUS
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/re%C5%BEija-je