V ponedeljek, 12. oktobra 2009, ob 18. uri v Klubu MGL (službeni vhod, 4. nadstropje) pripravljamo priložnostni večerni dogodek, ki se ga bo udeležila tudi avtorica, mednarodno uveljavljena hrvaška dramatičarka, dramaturginja in teoretičarka Ivana Sajko.
V prvem delu večera se bo z avtorico pogovarjala o knjigi dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc, v drugem delu večera pa bo Ivana Sajko občinstvu predstavila odlomek iz svoje najnovejše drame Prizori z jabolkom, ki je bila krstno uprizorjena marca letos v Stadttheatru Bern.
IVANA SAJK0
Ivana Sajko (1975) slovenskemu občinstvu ni povsem neznano ime: leta 2002 je z besedilom Arhetip Medeja sodelovala v omnibusu Projekt 5 festivala Ex Ponto, dve leti pozneje je z odlomki iz drame Evropa nastopila kot gostja literarnega večera Študentske založbe, leta 2005 je z avtoreferenčno izvedbo svojega besedila Ženska bomba gostovala na festivalu Mesto žensk, lani pa je predstavila svoja dela na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica.
Njene drame so prevedene v številne jezike. Doslej je objavila zbirko dram Smaknuta lica (2001), dramsko trilogijo Žena – bomba (2004; v slovenščini delni prevod Ženska bomba, prev. Tone Škrjanec, 2005) in roman Rio bar (2006; v slovenščini delni prevod Rio bar, prev. Đurđa Strsoglavec, 2008), nagrajen s priznanjem Ivana Gorana Kovačića za najboljše prozno delo. Za kompleksno in inovativno pisanje je prejela mnoga priznanja, toda četudi velja za paradno avtorico sodobne hrvaške dramatike, jo pogosteje kot doma uprizarjajo na tujem.
Ivana Sajko je diplomirala iz dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost in magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Njena glavna preokupacija je pisanje v različnih disciplinah, diskurzih in oblikah. Kot vsestranska ustvarjalka se ukvarja tudi z dramaturgijo, režijo, radijskimi in multimedijskimi projekti. Je soustanoviteljica gledališke skupine BAD co.; v njej je do leta 2005 delovala kot dramaturginja in režiserka, pozneje pa režirala in izvajala lastna dela v hibridni obliki avtoreferenčnega branja ter eksperimentirala s problemi razmerja med dramskim besedilom in njegovo scensko izvedbo. V sodelovanju s skladateljem Davidom Simonsom je izdala zgoščenko Mass for election day silence (2004).
Je tudi sodelavka in članica uredništev revije za scenske umetnosti Frakcija in literarne revije Tema. Bila je urednica in voditeljica TV-oddaje o sodobnem gledališču V-efekt, nekaj let pa je predavala na Oddelku za dramaturgijo Akademije za dramsko umetnost Univerze v Zagrebu.
K NOROSTI (IN REVOLUCIJI): branje
Knjiga K norosti (in revoluciji) je nastala kot nadgradnja avtoričinega magistrskega dela z naslovom Vloga in tematizacija norosti v drami 20. stoletja. Avtorica v njej razširi področje svoje predhodne akademske raziskave ter pritegne vanjo poleg drame in gledališča še številna druga področja človekovega umetniškega in siceršnjega ustvarjanja.
»Vsebinsko se knjiga ukvarja s problematiko 'ustvarjanja' – predvsem umetniškega, pa tudi filozofskega in znanstvenega – in sočasno demonstrira delo delujočega stroja ustvarjanja na področju besedila ali 'pisave' med umetnostjo, filozofijo in znanostjo,« piše v spremni besedi umetnostna kritičarka in teoretičarka Ana Vujanović. »Ta večkratnost je hkrati tudi osnovna specifičnost knjige, tisto, kar jo potiska od umetniškega ustvarjanja k njegovi problemski in kritični refleksiji, in hkrati tisto, kar spodmika tla pod nogami teoretskemu metadiskurzu in mu podtika ekscesno, posamezno, dogajalno, ustvarjalno – norost in revolucijo.«
Ivana Sajko v knjigi med drugim bere Antonina Artauda, Andréja Bretona, Thomasa Bernharda, Jacquesa Derridaja, Michela Foucaulta, Saro Kane, Heinerja Müllerja, Friedricha Nietzscheja, Erazma Rotterdamskega, Markiza de Sada, Gertrude Stein, Paula Verlaina in Petra Weissa, zanimajo pa jo tudi primeri iz slovenske literature, med njimi zlasti Veliki briljantni valček Draga Jančarja.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/ivana-sajko-k-norosti-in-revoluciji