"Ni starejše gospode, kakor so vrtnarji, rudarji in grobarji. Ti peljejo naprej Adamov poklic." (Shakesperare, Hamlet, 5. dejanje, 1. prizor; prevod Janko Moder); foto: Tone Stojko
Doyen slovenskega gledališča, pedagog, literat in dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame je za svoje bogato umetniško delo prejel Prešernovo in Župančičevo nagrado ter Borštnikov prstan.
"Ni starejše gospode, kakor so vrtnarji, rudarji in grobarji. Ti peljejo naprej Adamov poklic." (Shakesperare, Hamlet, 5. dejanje, 1. prizor; prevod Janko Moder); foto: Tone Stojko
Polde Bibič se je rodil 3. februarja 1933 v Mariboru. Leta 1961 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Svojo igralsko pot na odru osrednjega slovenskega gledališča, v ljubljanski Drami, ki ji je ostal zvest tudi po formalni upokojitvi leta 1995, je začel leta 1957.
Bibičev igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, nastopil pa je tudi v 200 radijskih igrah, 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih.
Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1985), Župančičevo nagrado (1974), srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Sterijevo nagrado v Novem Sadu (1984).
Bibič je debutiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča - Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987), v filmu Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) ter filmu Let mrtve ptice (1973) Živojina Pavlovića.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/umrl-je-gledaliski-in-filmski-igralec-polde-bibic