Foto: Damjan Švarc
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor v koprodukciji z E. P. I. centrom v sredo, 30. maja 2012, zaključuje sezono s premierno uprizoritvijo drame Denisa Diderota in Jeana Racina Paradoks o igralcu v režiji Sebastijana Horvata.
Foto: Damjan Švarc
Denis Diderot (1713–1784) je eden najpomembnejših predstavnikov francoskega razsvetljenskega gibanja v drugi polovici 18. stoletja, ki so s svojimi nazori in delom pripravljali pot duhovni in družbeni revoluciji ob koncu stoletja. Diderotovo zanimanje za gledališče sega v njegova šolska leta pri jezuitih, kjer je nastopal kot igralec. Kasneje se je udeleževal gledaliških vaj kot avtor svojih del in bil sploh dober poznavalec gledališkega življenja in njegovih problemov. Kot dramatik je uvedel novi slog drame, zvrst "resne komedije" ali "meščanske drame", s katero je želel prenoviti gledališko umetnost v duhu takratnega meščanstva. Vrhunec njegovih gledaliških razglabljanj predstavlja Paradoks o igralcu (1778), ki na primeru kritičnega presojanja dela in življenja velikih igralk in igralcev govori o občih zakonitostih umetnosti igre in naravi človeških značajev. Gre za prvo evropsko (teoretično) razpravo o igralski umetnosti, v odnosu do katere so se kasneje razvile vse druge.
Jean-Baptiste Racine (1639–1699) velja za utemeljitelja francoske klasicistične tragedije. Privlačila ga je literatura, ki je razkrivala privlačnost strasti, porojenih iz ljubezni ali sovraštva. Ker je bilo gledališče v času Ludvika XIV. izjemno priljubljeno, se je odločil poskusiti z dramatiko. Napisal je dvanajst tragedij, za katere je snov zajemal iz grške, rimske in orientalske mitologije, in eno komedijo.
Režiser Sebastijan Horvat, tudi avtor odrske priredbe Diderotovega besedila, je ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev popeljal k temeljnim dilemam igralskega ustvarjanja (z rekonstrukcijo gledališča Diderotovega časa), hkrati pa bo Paradoks o igralcu ustvaril na novo, upoštevaje današnje razumevanje umetnosti igre in položaj igralcev, ki ga imajo v družbi, ter s tem radikaliziral vprašanje o smislu ustvarjanja gledališča.
Besedilo so prevedli Marija Javoršek, Janko Moder in Janez Negro, dramaturg je Andraž Golc, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Enos Kugler, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević, asistentka režije Mateja Kokol.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/paradoks-o-igralcu-v-reziji-sebastijana-horvata