Simone Fassari in Camilla Pessi / foto Rok Govednik
Camilla Pessi je švicarska umetnica, ki skupaj s partnerjem Simonom Fassarijem tvori tandem Ibaccalà Clown, ki se je mariborskemu občinstvu predstavil v nedeljo, 27. maja. Artista pa prihajata tudi v Ljubljano (Kongresni trg), in sicer v ponedeljek, 28. maja.
Simone Fassari in Camilla Pessi / foto Rok Govednik
Camilla je diplomantka švicarske cirkuške šole Teatro Dimitri, kjer je pridobila cirkuško-klovnske, predvsem pa akrobatske veščine. V krajšem pogovoru je odstrnila skrivnosti cirkuške šole, v katero je zašla pri sedemnajstih letih, do danes pa je sodelovala že z vsemi pomembnejšimi evropskimi cirkusi in prepotovala skoraj ves svet.
V Sloveniji žal ni profesionalne cirkuške šole, pa me zanima, kako poteka študij na Teatro Dimitri?
Prej, ko sem bila jaz študentka, je bila to privatna šola. Sedaj je že fakulteta. Izobraževanje je trajalo tri leta. Vsakodnevno smo na urniku imeli ples, akrobatiko, pantomimo, ritem in improvizacijo. To so bili glavni predmeti skozi vsa leta študija. Ob večerih pa smo imeli vaje, kjer smo na vsaka dva meseca zamenjali tematiko in zvrst gledališča; tako smo se dva meseca udejstvovali v dramske gledališču, naslednja dva meseca smo delali na improvizaciji itd.
Kaj pa teoretični predmeti?
Bilo jih je malo, kar se mi je zdelo – in to še vedno podpiram – zelo fino in koristno, saj smo se lahko docela posvetili praktičnemu delu.
Kako potekajo sprejemni izpiti?
Avdicija, na katero se prijavi veliko ljudi, je potekala tri dni, nato pa so izmed vseh prijavljenih v drugi krog spustili štirideset študentov, vendar smo bili na preizkušnji kar tri mesece. Šele po tem času izberejo petnajst študentov, ki so sprejeti dokončno. Seveda se je tudi zgodilo, da je kdo tokom študija odšel …
Kako je s položajem gledališča, predvsem klovnsko-akrobatskega v Švici, ki deluje dokaj zaprta, celo konzervativna?
Drži. Švica je precej rigidna, vendar zavisi od vsakega gledališča posebej, kako priljubljeno je. Theatro Dimitri je zelo znana šola – s svojim gledališčem – in popularna. Ker ima podporo občinstva, ima tudi denar, zato zadeva funkcionira v vseh smereh.
Zakaj si se odločila za ta precej vagabundski in razgiban poklic?
Do sedemnajstega leta sem smučala; bila sem celo v švicarski reprezentanci, vendar sem se na neki točki ˝predramila˝ in začela razmišljati o prihodnosti. Že od malega imam rada šport, zato sem po končani smučarski karieri vneto iskala učitelja akrobatike. Našla sem ga; zaradi njega mi je postalo jasno, da se želim ukvarjati s cirkuškimi prvinami in akrobatiko. Nato sem odšla v šolo in začrtala se mi je povsem druga pot.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/prednost-dajem-praksi-ne-teoriji