Foto: Borut Peterlin
Temeljno poslanstvo zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska je že od vsega začetka na različne načine predstaviti kritično razmerje do družbe, v kateri živimo. Še ta teden bosta v Mariboru v sklopu EPK zrasla Zidova objokovanja Janeza Janše, konec meseca pa pripravljajo dogodek, posvečen koreografu Jonathanu Burrowsu.
Foto: Borut Peterlin
Vodja produkcije Tina Dobnik je na današnji novinarski konferenci napovedala, da Maska v letošnjem letu na področju produkcije nadaljuje s povezovanjem tako s slovenskimi kot s tujimi partnerji. Sicer pa so se letos skoncentrirali v oživljanje postprodukcije z namenom, da določenim predstavam oziroma projektom podaljšajo življenjsko dobo in jih predstavijo čim širšemu občinstvu.
Niso pa pozabili na nove projekte. Tako bodo že v petek na Slomškovem trgu in v SNG Maribor v sodelovanju z novomeškim Anton Podbevšek teatrom predstavili nadaljevanje projekta scenskega umetnika Janeza Janše Zid objokovanja. V Mariboru bosta zrasla kar dva zidova, črn in rdeč, s katerima bo Janša še ostreje zarezal v politični kontekst.
Janša, ki se ukvarja z zidovi kot začasnimi konstrukti v javnem prostoru, je dejal, da je sporočilo instalacije to, da "zidov ni treba razminirati, treba jih je zbrisati". Ledena zidova, ki ju je oblikoval in izdelal Miro Rismondo in skupaj tehtata kar 18 ton, bosta v približno 14 dneh izginila, medtem pa bodo podobno kot na jeruzalemskem Zidu objokovanja, po katerem je projekt dobil ime, pustili svoja sporočila.
Pod okriljem Maske potekata tudi dve prav posebni umetniški raziskavi. Prvo z naslovom Vdor pripravlja koreografinja in plesalka Bara Kolenc, ki je za izhodišče vzela izjavo iz nekega foruma, da gledališke predstave ni mogoče pojesti. Sama bi rada dokazala nasprotno. Njena ideja je, da bi skupina umetnikov v središču Ljubljane postavila vrt, v katerem bi gojila različne pridelke, vmes pa bi potekale manjše raziskave. Vrt bi bil odprt za obiskovalce, končen rezultat pa bi bila predstava, ki bi jo dejansko bilo mogoče pojesti.
Drugo raziskavo vodi umetnica Saška Rakef. Zamislila si je projekt z naslovom Posvojite Saško Rakef. Na včerajšnji predstavitvi je Rakefova natančno opisala, kako bi ta simbolična posvojitev potekala. Med drugim je navedla, da bi imel posvojitelj s to gesto zanimivo priložnost, da lahko "sodeluje pri zaščiti, negi, gojenju, pa tudi kritiki specifičnega domačega, slovenskega osebka". Na koncu je opomnila, da posvojitev ne predvideva lastništva nad posvojenim objektom.
Na zavodu v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD) pripravljajo tudi dogodek, posvečen britanskemu koreografu Jonathanu Burrowsu. Tako bodo 20. marca v Cankarjevem domu izvedli dva njegova performansa Ceneno predavanje in Kravji komad, potekala pa bo tudi tridnevna delavnica. Pod okriljem Maske je že izšla Burrowsova knjiga Koreografov priročnik.
Samostojna svetovalka za ples na JSKD Nina Meško je dejala, da ji je Burrows posebej všeč, ker vsaki njegovi zapisani izjavi sledi nek kontrapunkt, ki je enako legitimen kot prvotna izjava. "S tem avtor izredno odpira in širi polje ustvarjalnih postopkov in je za ustvarjalce spodbujajoč, ne glede na to, v kateri fazi ustvarjanja so," je pojasnila.
Zavod Maska, ki bo prihodnje leto obeležil 20 let delovanja, je lani pripravil pet lastnih produkcij in tri koprodukcije. Realizirali so deset mednarodnih gostovanj in šest gostovanj po Sloveniji. V letu 2011 so med drugim izdali šest knjižnih naslovov ter štiri dvojne številke revije Maske, pripravili sedem predavanj, pet delavnic in eno konferenco. Kot je dejal Janša, direktor zavoda, bodo letos nadaljevali v podobnem tempu.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zavod-maska-na-razlicne-nacine-se-naprej-podaja-ogledalo-druzbi