Društvo Asociacija je 29. 12. 2011 naslovilo na poslanske skupine poziv za zaščito neodvisnih producentov javnih kulturnih dobrin v proračunu 2012.
V Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture, ki združuje 80 organizacij ter posameznic in posameznikov s polja neodvisne kulture in umetnosti, z zaskrbljenostjo spremljamo usodo financiranja in obstoja slovenske neodvisne umetniške produkcije v letu 2012. Po večmesečnem čakanju in negotovosti smo končno dočakali objavo javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju intermedijske, uprizoritvene, likovne in glasbene umetnosti. Zgroženi ugotavljamo, da so se razpisana sredstva glede na leto 2011 znižala za 36,5 % oz. z 830.000 EUR na 527.000 EUR. Želimo Vas opozoriti, da je s takšnim drastičnim rezom, ki je očitno arbitraren, saj ni v skladu z indeksi rebalansov, postavljeno pod vprašaj preživetje predvsem najšibkejših in najmanjših avtorjev in producentov, ki so večinoma tudi šele na začetku svojega ustvarjalnega razvoja, mladih umetnikov, manjših nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. S to potezo je ogrožena tudi dolgoletna kontinuirana umetniška praksa priznanih umetnikov in samozaposlenih v kulturi v domačem in mednarodnem prostoru. Njihovo ustvarjalno delo je bilo vsako leto sofinancirano zlasti preko enoletnega projektnega razpisa. Ob vsem povedanem, moramo poudariti, da še vedno ni jasna tudi usoda javnega razpisa za izbor izvajalcev programov poklicnega usposabljanja, od katerega je odvisna usoda vseh tovrstnih programov, ki so bili v letu 2011 sofinancirani v skupni višini 142.300 EUR.
Zaskrbljeni smo tudi ob dejstvu, da lahko Ministrstvo za kulturo glede na navodila Ministrstva za finance do rebalansa proračuna 2012 s pogodbami za neodvisne izvajalce javnih programov in večletnih projektov bremeni načrtovani proračun le za 80 % sredstev, pri čemer usoda sofinanciranja teh programov in večletnih projektov po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2012 sploh ni jasna. Z večletnimi razpisi za javne programe in večletne projekte je leta 2010 Ministrstvo za kulturo pokazalo razumevanje za potrebo po dolgotrajnejšem načrtovanju programov in večji stabilnost pri izvajanju vsebin ter zagotovilo, da lahko tudi v nevladnem sektorju programski izvajalci pri svojem delovanju računajo na bolj stalno proračunsko podporo, kar jim omogoča tudi mednarodne finančne koprodukcije. Osnovni koncept in razvijanje dolgotrajnejšega načrtovanja s ciljem najkvalitetnejše produkcije na področju kulture sta s temi navodili Ministrstva za finance postavljena v negotov in ogrožen položaj.
V Društvu Asociacija se v tej t. i. zaostreni javnofinančni situaciji sprašujemo, ali slovenski odločevalci oz. nosilci oblasti, torej trenutna in bodoča vlada, razumejo dimenzije in posledice tovrstnih drastičnih posegov v javno dobro žive kulture. Sprašujemo se, ali so sedanji oz. bodo novi odločevalci vzpostavili »izredne razmere«? Ne razumemo, kako je mogoče, da v demokratični državi pred ukrepanjem niso javnosti predstavili ocene in analize posledic in učinkov različnih rezov, ki posegajo na področje produkcije javnih dobrin? Sprašujemo se, kaj je vlada do sedaj naredila, da bi čim uspešneje izvedla sistemske ukrepe, ki se nanašajo na modernizacijo javnega sektorja, ter kako je poskrbela, da se v kriznih časih zaščiti zagotavljanje javnih dobrin? Sprašujemo se, ali nameravajo tako trenutni kot prihajajoči določevalci t.i. zaostreno javnofinančno situacijo reševati na račun najranljivejšega in najbolj nezaščitenega dela kulturnih in umetniških ustvarjalcev javnega dobrega? Sprašujemo se, ali se bo nova oblast spoprijela z izzivom zaščite kulture kot javnega dobrega.
Dejstvo je, da so v slovenskem kulturnem prostoru neodvisni producenti in samozaposleni v kulturi najbolj živ in najustvarjalnejši del slovenske kulturno-umetniške scene, ki zagotavlja kulturo kot javno dobro, in predstavljajo podstat ustvarjalne in inovativne družbe, ki navdihuje razvoj sodobnih vrednot in ustvarja trajnostno življenjsko okolje. Ugotavljamo, da so ravno ti ustvarjalci zakonsko še vedno najbolj nezaščiteni in odvisni od dnevne politike in senzibilnosti oblasti in njenega razumevanja njihove vloge pri zagotavljanju javnih kulturnih dobrin. Na tem mestu izpostavljamo tudi nezanemarljivo dejstvo, da sofinanciranje neodvisnih umetniških programov in projektov že sedaj predstavlja le kot dobre 3 % sredstev poračuna Ministrstva za kulturo, kar je v nesorazmerju z dosežki te produkcije v domačem in mednarodnem prostoru.
Društvo Asociacija se že več let zavzema za izboljšanje položaja profesionalnih neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev umetnosti in kulture ter za izenačevanje njihovih pogojev dela s kulturnimi delavci v javnem sektorju. Do sedaj ni še nobena kulturna politika bodisi uspela ali želela do konca izpeljati ukrepe, ki bi neodvisno umetniško produkcijo kot jedro žive umetnosti in kulture in s tem javnega dobrega, zakonsko zaščitili. V Društvu Asociacija smo prav zato v teh negotovih časih velikih varčevalnih ukrepov in nesorazmernih rezov utemeljeno zaskrbljeni za nadaljnji obstoj teh delavcev in ustvarjalcev javnih programov in projektov na področju umetnosti in kulture, ki so integralni del sodobne družbe.
Društvo Asociacija Vas zato poziva, da ob soočenju z rebalansom proračuna 2012 ne pozabite na realne posledice svojih rezov za najranljivejše dele družbenega in kulturnega sistema – tistega, ki v naših mestih in krajih ustvarja življenja vredno in živo okolje. Pozivamo vas, da pri rebalansu proračuna za 2012 zagotovite sredstva za ohranitev stopnje financiranja neodvisnih profesionalnih producentov in samostojnih ustvarjalcev najmanj na ravni financiranja, zagotovljenega v letu 2011.
V imenu Društva Asociacija
Jurij Krpan, predsednik
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/poziv-za-zascito-neodvisnih-producentov-javnih-kulturnih-dobrin-v-proracunu-2012