Mefisto / foto Primož Lukežič
Prispevek iz Biltena FBS 9: Klaus Mann – Žanina Mirčevska, Mefisto (Tekmovalni program in Showcase 46. Festivala Borštnikovo srečanje, na sporedu 22. 10. 2011, ob 19.00).
Mefisto / foto Primož Lukežič
Vsak umetnik ima svojo vizijo, željo, gonilo lastnega obstoja. Vsak igralec ima neko vlogo, ki ga definira, ki si jo želi celo življenje, v kateri blesti in bi zanjo naredil vse. Vse? Tudi lagal, izdajal in ubijal? Ali celo hujše – prodal svojo dušo? Roman Mefisto Klausa Manna (sina verjetno slavnejšega Thomasa Manna) pripoveduje zgodbo o igralcu Hendriku Höfgenu (Dario Varga), ki se iz neznanega v gledališče zaljubljenega umetnika, zaposlenega v majhnem teatru, razvije v tisto, kar je prej vedno preziral – igralca, ki se prilizuje bogatašem in nacistom na visokih položajih za nastop in uspeh na velikem odru. Za slavo. Za svojo ključno vlogo, vlogo Mefista.
Avtorica adaptacije za oder Žanina Mirčevska je v zgodbi izpostavila vedno aktualna vprašanja o vlogi in poslanstvu umetnosti ter umetnika v svetu in ponovno se je izkazalo, da gledališče (ali pa katera druga umetnost) ne more obstajati neodvisno od politike. Obdobje vzpona nacizma je zaradi očitne ideološke represije za obravnavanje tovrstne tematike skorajda popolno, vendar lahko ob gledanju predstave današnji gledalec prepozna marsikatero značajsko in politično značilnost današnjega časa. Čeprav je dogajanje torej postavljeno v Nemčijo tik pred drugo svetovno vojno, se dotika sodobnosti in govori tudi in predvsem o večni krizi umetnika. Do katere meje je pripravljen igralec iti za slavo? Kako se počuti potem, ko prestopi že večino moralno nedopustnih meja?
Univerzalnost tematike nakazuje tudi jasna režija Eduarda Millerja (čigar drugo predstavo lanske sezone Beneški trgovec smo že imeli priložnost videti na Festivalu) v izčiščeni sceni, ki gledalcu prepusti dosti prostora za lastno domišljijo in ki nakazuje, da ne gre za neko zgodovinsko dramo, temveč za obravnavo univerzalnih problemov identitete (sodobnega) umetnika.
Pa ne samo umetnika kot takega, predvsem se osredotoči na gledališčnika. Zadnja tekmovalna predstava GLEDALIŠKEGA festivala v Mariboru nam ponuja možnost refleksije videnih predstav z nove perspektive, namreč s perspektive dogajanja v zaodrju. Kakšni so odnosi med režiserjem, dramaturginjo in igralci? Med njimi kot ustvarjalci in pokrovitelji, lastniki gledališč, politiki? Predstava izrisuje mrežo povezav v igri moči med različnimi osebnostmi, vpletenimi v gledališki svet in s tem hote ali nehote tudi v politiko.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/prodati-duso-za-mefista