foto Tone Stojko
Prispevek iz Biltena FBS 3: August Strindberg, V Damask (Tekmovalni program 46. Festivala Borštnikovo srečanje, na sporedu 16. 10. 2011, ob 19.00).
foto Tone Stojko
Ni ga potovanja brez cilja, menijo eni, drugi pa, ki so priča brezciljnemu tavanju, se pomena niti ne sprašujejo. Tako ali drugače je jasno eno: pot, usmiljena ali ne, ostane zmeraj en korak pred tabo.
Prva letošnja tekmovalna predstava Borštnikovega srečanja 2011 je globoka izpoved človeškega trpljenja in nenehnega iskanja Boga in Ljubezni. To sta temi, ki sta zaznamovali moderno dramatiko in spravljali dramske junake v obup. Strindberg je dramsko trilogijo V Damask napisal med letoma 1898 in 1901 in velja za tako imenovano »ego dramo«. Nosilna vloga drame pripada pojavi moškega, Neznanca, ki je iskalec resnice in spoznanja. Neznanec je avtorjev alter ego; kompenzacija avtorjeve eksistencialne stiske; njegov filter, kamor se ujamejo osebni dvomi za ponovno refleksijo. Gre za avtobiografsko delo, ki zrcali avtorjevo iskanje (ne)smisla, ki nastopi ob njegovi duševni stiski, neuspehu obogateti in propadlih zakonih.
Neznančeva pot je neopredeljiva dogodivščina, ki spreminja formo znotraj dogajanj: od sanj h konkretnemu prostoru, od srečanja z realnimi ljudmi do blodenj po svoji notranjosti. Na svoji poti se zapleta v filozofske niti ljubezni, trpljenja in smisla, vmes pa srečuje prikazni iz preteklosti (Prva žena, hčerka Silvija), odseve lastnega jaza (Berač, norec Cezar) ali personificirane ideje (Skušnjavec, Spovednik).
V prvem delu se Neznanec sreča z Damo in začne z njo ljubezensko zgodbo, ki gre skozi vrtoglava raztezanja vesti in občutkov krivde do prejšnjega življenja, dokler se ne »izteče« v njenem preziru, ki ji ga povzroči skrivno prebiranje Neznančeve zadnje knjige. V drugem delu Neznanec nerodno balansira med družinskim življenjem iz preteklosti, ki mu ne pušča miru, in iskanjem slave. Slednja je neizprosna bitka v prakticiranju alkimije. Tudi Strindberg sam je leta 1895 na Sorboni delal kemijske poskuse, v katerih si je prizadeval ustvariti zlato, a je bil pri tem neuspešen (kar ga je, skupaj s težavi na ljubezenskem področju, stalo razuma in je pristal v psihiatrični bolnišnici). V tretjem delu drame se Neznanec umakne v samostan, saj se lahko le tako upre raznim skušnjavam slave in najde smisel v veri do humanosti. Kot večni in nestrpni iskalec Boga se na koncu preda resignaciji. Odenejo ga v mrtvaški prt.
V Damask (kot je novi prevod preimenoval doslej uporabljani slovenski naslov Pot v Damask) je besedilo z neizmerno širino pojmov, motivov in, navsezadnje to tudi ne gre zanemarit, teksta. To je delo, ki se ni prilagajalo gledališču ampak si je Strindberg sam prilagodil gledališče. Režijo je prevzel makedonski režiser Aleksandar Popovski, za katerega je to tretje sodelovanje z Dramo. Gre za režijski izziv in popoln igralski podvig. Pot v Damask je v prvi vrsti potovanje skozi Strindbergove misli in občutja, a se na koncu izkaže, da je marsikaj več. Morda se v Neznancu ne izpisujejo samo avtor ampak se v njem najde tudi kak neznanec.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kaksna-sala-ce-zivljenje-vzames-resno