foto Peter Uhan
Prispevek iz Biltena FBS 2: Drama Howarda Barkerja Slike z usmrtitve (Spremljevalni program 46. Festivala Borštnikovo srečanje, na sporedu danes, 15. 10. 2011, ob 20.30) se vrti okrog umetnice, njenega življenja in njenega (življenjskega) dela.
foto Peter Uhan
Dogodki iz zgodovinske bitke pri Lepantu se v predstavi rodijo kot v vsakem sistemu aktualna umetnikova ukleščenost med oblast in resnico, ki ga sili k odločitvi bodisi za kruh bodisi za umetnost. Prvo slovensko uprizoritev Barkerjevih Slik z usmrtitve je pripravila avstralska režiserka Lindy Davies skupaj z ansamblom SNG Drame Ljubljana, s katerim je začela sodelovati pred dvema letoma v jakobinski tragediji Premenjave.
Slikarka Galactia, ki jo upodablja Saša Pavček, prevzeme obetavno naročilo za »realistično« sliko bitke med Beneško republiko in Otomanskim cesarstvom. Toda »realnost« slikarke se vedno bolj oddaljuje od »realnosti« beneškega doža, predstavnika oblasti in »realnosti« kardinala, predstavnika cerkve. Vsak v sliki namreč išče svoje interese, ki postajajo vedno bolj kompleksni in se medsebojno izključujejo. Konflikt med njimi je torej neizogiben.
Medtem ko admiral v bitki vidi pogum, Galactia slika strah. Ko dož govori o ponosu, Galactia začrtava bolečino. In ko kardinal pridiga o usmiljenju, Galactia barva mesarsko klanje. Nerazumevanja Galactijinega boja se od veljakov nalezejo tudi drugi umetniki, hrbet ji začne obračati ljubimec in tudi njeni hčeri, ki so prav tako tudi sami slikarji. Ko se slikarka zave brezizhodne situacije, je prepozno. Igre ni mogoče prekiniti, tega nihče več ne zmore zaustaviti. Oblast lahko zaščiti svoje interese, ki jih ogroža nek umetnik samo tako, da mu vzame sredstva in mu zapira poti, dokler mu končno ne odvzame tudi dostojanstva. Toda tudi potem lahko njegov ponižan glas še vedno kriči, čeprav stišano in pritajeno. Kar kriči Galactia iz ječe, je zahteva človeka po življenju in zahteva umetnika po luči resnice, čeprav je le-ta lahko tudi temna.
»Krščanstvo je danes na preizkušnji, Bog tem psom ne bo dovolil, da bi nas potolkli. Tako tisti, ki bodo preživeli, kot tisti, ki bodo padli, bodo nocoj srečni. Prvi, ker so se tolkli v tej veliki bitki, in drugi, ker bodo slavili v nebesih.« (Don Juan Avstrijski pred napadom na otomanske ladje.)
Odrske deske so prostor, kjer se hrepeni po iskanju resnice, potemtakem pravi prostor za zgodbo o umetnici in njenem boju za umetnost. Oder postane platno. Platno, ki si želi barvnih odtenkov resnice. Platno, ki išče resnico in njene odseve. Bitka.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/prazno-platno-ki-klice-po-barvah-resnice