Jakob Ruda / foto Mare Mutić
41. TEDEN SLOVENSKE DRAME - Uvodnik Nike Leskovšek v Predramniku, Biltenu Tedna slovenske drame.
Jakob Ruda / foto Mare Mutić
Lepo pozdravljeni na 41. tednu slovenske drame v Kranju tudi v imenu uredniške ekipe Predramnika, biltena TSD, ki vas bo že skoraj tradicionalno, a zato nič manj aktualistično, ob posameznih etapah festivala vodil v petih številkah.
Poleg svoje osnovne informativne note, ki bo zajela presek celoletnega dogajanja na področju slovenske dramatike, si bo bilten med festivalom prizadeval osvetliti dogajanje tudi z drugih vidikov. (No, vsaj v utrinkih, kolikor je omejenemu formatu festivalskega biltena pač dano.) Ponuja se namreč idealna priložnost za premislek o stanju festivala: od kod izhaja, kje je in kam gre ter, ne nazadnje, kaj o nas govori in kako bi to lahko počel še drugače, kot že počne. Seveda naj se mnenja o tem oplajajo ob soočenjih različnih (generacijskih) pogledov kar najbolj pestrih umetniških provenienc, ki naj prikažejo čim bolj heterogeno podobo tega našega festivala in ki naj se jim v prihodnje pridružijo tudi bolj strokovna in kontekstualno širše zastavljena mnenja.
Predramnik naj tako razpre pogled na slovensko dramatiko iz prakse, na okopih njenega rojevanja – od začetnih poskusov najmlajše generacije dramatikov pa vse tja do uveljavljenih starih mačkov –, seveda v povezavi z zanjo konstitutivnim slovenskim festivalom. Ponuja se tudi beseda ustvarjalcem, beseda, ki zna izpostaviti praktični vidik in vzvode, s katerimi igralci vstopajo v osebno žgočo dramatično snov, ki jo v svojih vsakodnevnih peripetijah ponujamo dramatikom v obdelavo. Pulz dramatike naj se torej preveri prav tam, kjer se (ponovno) rojeva in občasno tudi legitimira, vsekakor pa oživi iz obskurnega formata slabo dostopnih tipkopisov in dobi dar govora in slišnosti tam, kamor sodi – na odru, v javnem življenju gledališča.
Ponuja se tudi premislek, kaj nacionalno ozaveščeni festival TSD pomeni v času (neogibnih zmerljivk) globalizma in recesije in katere probleme izpostavlja s pomočjo raznovrstnih besedilnih in uprizoritvenih postopkov. V skladu s kapitalistično miselnostjo bi bilo treba, kakopak, še premisliti, koliko je festival oziroma njegov nabor predstav konkurenčen (tudi v tujini) in kaj kot celota prinaša: kakšen odsev nam kaže v ogledalu tujega pogleda, kaj pove o trdnem jedru naše identitete in kaj o naši zrelosti.
Osnovna premisa, ki naj se je pri tem držimo, je, da je festival predvsem del nas vseh – naš in še kako nujen za ohranitev razlik, pestrosti, celo edinstvenosti in ne monolitnega zlitja! Pri tem ostaja nujnost po negovanju tradicije prav na temelju te prve osebe množine, saj smo za TSD in njemu soodgovorni vsi.
Da ne bo ostajalo pri tem, na videz smešno velikopoteznem projektu Predramnika (ali tega uvodnika), naj bo tako vsaj v intencah, predvsem pa kot poziv nam vsem, začenši kjer koli, a nekje vsekakor – ne nazadnje organizira kranjsko gledališče vsako leto tudi vrsto ustvarjalnih delavnic ali strokovnih debat, s katerimi skuša spodbujati skupni dialog vseh z vsemi. Naj vas Predramnik torej drami ob razbiranju (fikcije o) slovenskosti, obvešča, vmes malo pokritizira ali vas hudomušno nasmeje, vsekakor pa navdihuje v družbi z ekipo študentov AGRFT in gostujočih refleksivnih peres.
Najbrž bi se spodobilo dogodek pospremiti še z lepo zvenečim citatom, a ker se ta nikoli ne znajde ob pravem času na primernem mestu: naj v prihodnjih dneh vsakdo najde nekaj svojega med številnimi slovenskimi besedami, zapisanimi ali izgovorjenimi, zamolčanimi ali izkričanimi, v vsakem primeru pa v nas globoko zasidranimi. Pa srečno!
(Uvodnik, Predramnik 1. Bilten Tedna slovenske drame)
***
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/predramnik-1-uvodnik