foto SNG Nova Gorica
Povzetek okrogle mize ob odprtju malega odra v SNG Nova Gorica.
foto SNG Nova Gorica
V soboto, 19. marca 2011, ob 17. uri je društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sodelovanju s SNG Nova Gorica ob odprtju malega odra SNG Nova Gorica z uprizoritvijo Grenkih sadežev pravice Milana Jesiha pripravilo okroglo mizo Mali odri. Sodelovali so Aleš Berger, nekdanji gledališki kritik, gledališki režiser Zvone Šedlbauer, umetniški vodja ŠKUC gledališča in selektor festivala Monodrama Ptuj 2010 Alen Jelen, gledališka kritičarka Ana Perne ter režiser uprizoritve Grenki sadeži pravice Andrej Jus. Okroglo mizo sta moderirali Nika Arhar in Nika Leskovšek.
Prvo besedo je dobila Ana Perne, dotaknila se je problematike malih odrov. Razložila je, da ima izraz več pomenov: da se navezuje na gledališke eksperimentalne skupine, na iskanje novih gledaliških usmeritev, na nove dramske težnje. Sledil je opis komornega gledališča, kjer sta si oder in občinstvo bliže. Mali oder je lahko prostor za avtorske poskuse in odskočne deske za mlajše generacije, čeprav naj bi razvijal tudi svojo usmeritev.
Z zgodovinskim vidikom je nadaljeval Aleš Berger ter omenil nastanek gledališč Glej in Pekarna ter Mali oder v SNG Drama Ljubljana. Mali oder, je navezal, je presenečenje, je prostor žive navzočnosti igralca – doživetje je drugačno kot na velikem odru. Na vprašanje, kaj mali oder sploh je, Berger odgovarja, da je to prostor eksperimenta, ki se je preselil v uradne institucije.
Zvone Šedlbauer je razložil nastanek gledališča Glej: gledališče konec 60. let je bilo močno kodirano, tradicionalno gledališče ni bilo barvito, bilo je resno, zaradi česar so bile nekatere produkcije marginalizirane. Da bi slednje postavili na oder, so na začetku hrepeneli po pravem, velikem, kvalitetnem teatru, da bi kritično gledali svet in ga spreminjali. V velika gledališča z velikimi teksti in ambicijami niso mogli priti, kot pravi. Obsojeni so bili na »majhne luknje«, kot so Križanke oz. Viteška dvorana (ki je »mrzla, neprijetna dvorana«), Poljanska dvorana (»Stari Glej«), črka L bazena v Tivoliju, na razne »oštarije«. Šedlbauer je podal tudi svoj vidik o današnjem stanju male scene: čutiti je kolebanje med eksperimentalnim gledališčem in med komercialnim, iskanje v preizkušanju igralskih ali režiserskih stvari, radikalnost, oblikovanje fines (izrazov, odnosov). Hkrati pa zamira kultura fizično velikih uprizoritev z velikimi zbori ljudi, je opozoril. Dotaknil se je tudi problematike želje po všečnosti gledaliških produkcij in nepopularnosti slovenskih dramskih besedil.
Alen Jelen je nadaljeval o prenosih dramskih besedil v slovenski prostor in poudaril, da je njegova naloga, da poskuša v okviru ŠKUC gledališča najti v Sloveniji še neuprizorjene tekste. Poudaril je, da tudi ŠKUC nima lastne dvorane in je s tem odvisen od drugih dejavnikov. Ustvarjajo komorno, zanima jih finost znotraj ustvarjanja na malem odru, eksperimentov pa je vedno manj, tudi v Gleju. Mali oder v Novi Gorici je tako dobra priložnost za institucijo in ustvarjalce, hkrati pa bodo lahko uprizorjena besedila, ki jih v Sloveniji še nismo videli. Jelen je opisal še monodramo, ki je bolj igralska stvaritev in manj režiserska; ni veliko eksperimentalnih monodram, je dodal. Žanrsko prevladujejo komedije, ki imajo še neko dodatno stendap komiko in igralci zelo komunicirajo z občinstvom; uprizorjeni pa so tudi zelo resni teksti. Monodrame so tematsko raznovrstne.
Na vprašanje, ali je mali oder tudi priložnost za mlade režiserje, je Andrej Jus odgovoril, da mu je osebno ljubše ustvarjati na malem odru, ker ima raje komorno predstavo, kjer je sporočanje publiki intenzivnejše, s tehniko je manj problemov in lažje je osredotočanje na lastno poetiko. Dodal je, da je morda bolje začeti na velikem in iti na malega zaradi potrebe po drugačnem ustvarjanju.
Ana Perne je o poziciji malega odra v SNG Nova Gorica dejala, da je ta nujen za Novo Gorico in je tudi velik potencial, kontekst je zgodovinski (tu je potekal že festival Goriško srečanje malih odrov), poleg tega je to možnost za predstave drugačnega tipa, možnost da se igralci razvijejo in da imajo možnost drugačne igre. V Novi Gorici je tudi gledališka gimnazija, s katero so sodelovanja dobrodošla.
Beseda je stekla o malem odru v Novi Gorici, za katerega je leta 1998 nastal projekt, ki je zdaj zaradi današnjih potreb bolj klasičen kot eksperimentalen (kakršen je bil v začetku v zasnovi arhitekta Vojteha Ravnikarja). Berger je nadaljeval o kontekstu iz tujine, potem pa spregovoril še na splošno o eksperimentu in avantgardi. Eksperiment je bil včasih provokacija, kršenje norme in estetske kode nasploh, poudaril je, da se tega konteksta ne sme pozabiti. Estetike so bile še takrat nepreizkušene in vsak prelom je bil neprijeten za oblast in za uradno estetiko. Danes ne vemo več, kam bi ta eksperiment šel, oz. tak eksperiment ni več mogoč.
Debata se je počasi razširila še med občinstvo, govorilo se je o malem odru SNG Nova Gorica in o eksperimentu samem. Zvone Šedlbauerje še navedel, da je eksperiment provokacija, draženje, produkt nekega časa in ga torej ni več; eksperimentalnost gledaliških skupin začenja izginjati s tem, ko se začne eksperiment seliti v repertoarna gledališča, posebej na mali oder.
S strinjanjem, da prostor za provokacije in soočenje s tabuji kljub izginotju eksperimentalnosti vseeno ostaja, se je okrogla miza počasi končala.
Poročilo je narejeno po zvočnem posnetku.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kaj-je-to-mali-oder