Matjaž Zupančič / foto Matjaž Rebolj, AVIET, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
DECEMBRSKI FOKUS – NAGRAJENCI 2010: Matjaž Zupančič je profesor na AGRFT, ki svoje pedagoško delo – kot diplomirani gledališki in radijski režiser – uspešno združuje z dramskim ustvarjanjem. Za svoje režije in drame je nazadnje prejel Župančičevo nagrado, je pa tudi redni pošiljatelj tekstov na razpis za nagrado Slavka Gruma.
Matjaž Zupančič / foto Matjaž Rebolj, AVIET, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Svoj prodor na vrh gledališkega ustvarjanja je Matjaž Zupančič pričel že daljnega leta 1981, ko je na Borštnikovem srečanju prejel diplomo za režijo Ibsenovih Strahov. Po izobrazbi gledališki in radijski režiser se je slovenski (in tuji) javnosti v 80-ih letih 20. stoletja predstavil tudi kot dramatik; prva objavljena drama, Hardcore, je datirana v leto 1984. Kot plodovit ustvarjalec je vseskozi prisoten z insceniranjem predstav in dramskim pisanjem. Dve leti po osamosvojitvi Slovenije mu je Društvo slovenskih pisateljev podelilo nagrado za zbirko dramskih tekstov Izganjalci hudiča. V zadnjem desetletju minulega stoletja se je uveljavil predvsem kot dramatik, kar potrjuje tudi nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Vladimir, 1998).
Zupančič je s kar štirimi Grumovimi priznanji najpogosteje nagrajen dramatik, prvo mesto pa si deli s starejšimi eminencami: z Dušanom Jovanovićem, Ivom Svetino in Dragom Jančarjem. Poleg Vladimirja so bili v Kranju ozaljšani še njegovi teksti Goli pianist, Hodnik in Razred. Posebno Hodnik, drama o manipulaciji in posledicah različnih resničnostnih šovov, odmeva tudi na odrskih deskah. V obrazložitvi za Grumovo nagrado je žirija pojasnila, da se »drama Hodnik ukvarja z vse bolj aktualnim problemom posameznikove avtentičnosti in prezentacije …« Pod njo se je Zupančič podpisal še kot režiser in leta 2004 zmagal na mednarodnem festivalu Ex Ponto, leto kasneje pa še na Sterijinem pozorju v Srbiji. Tuje mu ni niti pisanje komedij, saj je njegova drama Bolje tič v roki kot tat na strehi leta 2005 postala žlahtna komedija na celjskem festivalu Dnevi komedije.
Je najpogosteje uprizarjan slovenski dramatik v Evropi; slovenski gledališki sladokusci smo si med drugim lahko ogledali beograjsko različico Razreda, preveden je tudi v angleščino. Njegov dramski opus se trenutno končuje z leta 2008 objavljenim tekstom Reklame, seks in požrtija, ki ga je – tako kot večino svojih dram – tudi režiral.
Junija letos je za svoj režijski in dramski opus prejel Župančičevo nagrado, ki jo vsako leto podeli ljubljanski župan v spomin na pesnika Otona Župančiča. Namenjena je slovenskim ustvarjalcem, ki so se uveljavili v tujini, in tistim, ki s svojimi stvaritvami pomembno sooblikujejo ljubljansko kulturno življenje. Žirija Župančičevih nagrad je Zupančiča označila za »mojstra dramskega dialoga«.
Povezavi:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zupancic-zupancicu