Foto: Samo M. Strelec
sem bila na študiju na Filozofski fakulteti, kjer smo morali v okviru seminarja napisati gledališko kritiko.
Foto: Samo M. Strelec
To, da je bilo moje besedilo objavljeno na strani »slovenskega gledališča« se mi je je takrat zdelo nekaj zelo posebnega. Tudi študenti smo dobili prostor za svoja začetna kritiška besedila, tako je portal že leta 2011 (vsaj takrat je bila objavljena moja kritika) deloval.
Naslednjič je leta 2019 na moj e-naslov priromala prošnja Tamare Matevc, naj sodelujem v Štafetni igri, ki so si jo zamislili na SiGledal za spodbujanje branja sodobnih dram, ki so dostopne tudi na portalu. Povedal si, katero dramo si si izbral, zapisal nekaj o njej in predal štafeto naslednji osebi. Tako so naredili veliko promocijo gledališkim besedilom, avtorjem in tudi na portal pridobili večje občinstvo.
Tretjič je bilo v akciji pisanja Pisem igralcem in igralkam, še z eno akcijo, ki so se jo domislili na portalu. Takrat smo bili med epidemiološko situacijo prisiljeni ostati v svojih domovih, gledališča pa za zaprtimi vrati, kultura nam je izjemno umanjkala in vsi so se jo trudili doseči na različne načine. Na svetovni dan gledališča, 27. marca 2021, so ta pisma izšla tudi v knjižni obliki 100 pisem mojemu igralcu.
Čeprav bodo nekateri podatki živeli še naprej, je bil SiGledal slovenski gledališki fenomen.
Potem pa je prišlo leto 2022, takrat sem še kot študentka pričela delati za SiGledal in zame to nikakor ni bila še ena služba, ki mi je dajala nek prihodek. Ko me je kdo vprašal, kaj delam, sem vedno z veseljem rekla, da za SiGledal, da postavljam vsebino na spletno stran, dopolnjujem portal in objavljam besedila kritikov in kritičark. Tistim, ki morda niso vedeli za tako spletno stran (ker niso iz področja kulture ali jih gledališče ni toliko v podrobnosti zanimalo), sem vedno razložila, kaj je ta portal in kaj vse nudi. Delo mi je dalo tudi veliko komunikacijskih veščin, potrpežljivosti z delom z drugimi, saj sem proti koncu teh zadnjih let tudi sama uvajala številne študente. Takrat se zaveš, kako je v pisni komunikaciji nujno vse dobro povedati/napisati. Hkrati pa sem bila vedno na tekočem z vsem dogajanjem na gledališkem področju; vsakič ko smo konec sezone vpisovali repertoarje za naslednjo, sem se že veselila vseh novih premier, ki bodo v naslednji sezoni. Ko sem objavljala novice o nagradah, sem bila izjemno navdušena nad tem, kako dobri smo na gledališkem področju. Ko sem videla, da bodo ponovitve neke uprizoritve, sem z veseljem obvestila ožje znance, ki so rekli, da bi si jo radi ponovno ogledali. In z zanimanjem sem prebrala vse kritike, ki sem jih morala objaviti – pa teh ni bilo malo!
Tamare dolgo časa nisem spoznala v živo, ko pa sem jo, sem ugotovila, da jo je eno samo veliko srce! Hvala ji in Samu in Gregorju ter ostalim, za vse kar ste nam dali v teh letih.
Čeprav bodo nekateri podatki živeli še naprej, je bil SiGledal slovenski gledališki fenomen.
Urška Bračko
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/dragi-sigledal-ko-sem-te-prvic-spoznala