jaz in SiGledal sva skupaj rasla gor,

Foto: Samo M. Strelec
ta teden obsedeno izpolnjujem razpise, za jak in mk, vse je že preko portalov, ni več treba tiskati, ah, ja, hvala božjemu, predvsem mi je pa v olajšanje, da lahko samo povezavo vnesem, da mi ni treba pripenjati datotek, že cel mesec sem imela v mislih, da moram napisati nekaj SiGledal v slovo, kako brutalno to zveni, napisati SiGledal nekaj v slovo, v slovo, nisem mogla napisati, zamujala sem z oddajo članka o zofki kveder za slovenski slavistični kongres, res sem zamujala, tedne, potem se se začela znojiti ob zadnjem pregledu prevoda hanke zofke kveder za traduki, res znojiti, ker je že začelo biti tako vroče, oprosti, SiGledal, še malo počakaj, pa saj ni problema, lahko za večno čakaš, saj zdaj te za večno več ne bo, SiGledal v večno slovo, a se lahko tako reče, ali je bolje SiGledal v končno slovo, v vsakem primeru SiGledal nikoli več ne bo, pa šele začel je biti, se mi zdi, imam občutek, jaz in SiGledal sva skupaj rasla gor, prejkone, ampak nisem mogla o tem pisati, res nisem imela časa, samo razmišljala sem moram, moram in bom, bom, potem ti razpisi, to terja preveč časa, preveč mene, veliko preveč, potem izpolnjujem te vrstice na jakovem razpisu, iščem kritike in najdem na SiGledal, najdem eno, dve tri, še, še, še, in nikjer drugje, kako je to mogoče, kaj se je vmes zgodilo, odkar sva s SiGledal začela skupaj gor rasti, kje so kritike, zakaj ni kritik, iščem datume uprizoritev, kdo to drži v glavi in kje d fak, se opravičujem, se opravičujem globoko, kje d fak je to sploh napisano, gledam po straneh teatrov, mamamia, kakšne zmede, ena stran manj profesionalna od druge, a je to mogoče, odgovor je SiGledal, spet, seveda, kakopak, zanesljiv, pregleden, vedno na razpolago, iščem linke na svoje tekste, ja, nobenega presenečenja,
odgovor je SiGledal, desetkrat, dvajsetkrat na dan je odgovor SiGledal,
tudi takrat ko se ne znojim ob razpisih, res je vroče, in zdaj bo torej šlo dvajset let trdega trdega trdega dela in dobrega dobrega dobrega prijateljstva v malodane nič, spomnim se, ko je bil še v luftu, v iskricah, idejah, upanju, željah, SIGledal, preden je bil na internetu in potem kasneje, ko se nam je nadobudnim izboljševalcem gledališko-literarnega slovenskega habitata utrnila kaka ideja, tamara pa je vse pretopila v suho zlato, pretopila in pretapljala dvajset let,
potem pa zapiha neki veter in vse odpiha, veter, pravim, še burja ne,
grem naprej izpolnjevat fakin razpise, niti opravičiti se ne mislim, a to pomeni, da je nekega dne mogoče, da tudi fran.si izgubimo, verjetno ja, nismo bili pozorni, nismo pozorni in nam stvari izginevajo izpod nosa, vedno bolj in vedno hitreje, grem izpolnjevat razpise naprej, ne bom se ukvarjala s tem in z ničimer, oprosti, SIGledal, da nisem bila pozorna, da nisem opazila, da so te izmaknili, odpihnili, da nisem pozorna, da stvari izginevajo, se ukinjajo, da jih odpihuje neki vetrc, benigen, nikakršen, še burja ne
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kako-brutalno-to-zveni-napisati-sigledal-nekaj-v-slovo