Poslanico ob mednarodnem dnevu plesa, ki ga obeležujemo 29. aprila, vsako leto pošlje v svet Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute Worldwide) in je poklon plesu in plesni umetnosti v najširšem pomenu besede. Avtorica letošnje poslanice je kanadska koreografka Crystal Pite, prevedla jo je Nataša Jelić.

Foto: Mednarodni gledališki inštitut
Ljudje se gibamo – iztegnemo roke, kolena se nam upognejo, glave kimajo, prsni koši se stisnejo vase, hrbti se usločijo, poskakujemo, skomignemo z rameni, stiskamo pesti, drug drugega dvigujemo in odrivamo. To je naš jezik, a tudi naša dejanja. To je, kar telo pove o potrebah, porazu, pogumu, obupu, hrepenenju, radosti, razdvojenosti, nemoči in ljubezni. Te podobe nam v mislih bliskovito izrišejo pomen, saj smo ta občutja pristno izkusili s telesi – to nas je (z)ganilo.
Vsi smo plesalci. Življenje nas premika, življenje pleše z nami. Bežen kot dih, trden kot kost – ples smo mi sami. Oblikujemo prostor. S svojimi telesi pišemo v jeziku brez besed, ki ga globoko razumemo. S plesom plemenitimo prostor v sebi in okoli sebe.
Kakor življenje se ples v vsakem trenutku sproti ustvarja in uničuje. Kakor ljubezen presega razum.
Telo si rada predstavljam kot kraj – kot prostor, ki nosi in oblikuje bivanje. Ko plešemo, smo povsem navzoči v bivanju.
To pišem na začetku leta 2026, ko se zdi, da zatiranju, pretresom in trpljenju v našem svetu ni videti konca. Vsak dan smo priča grozotam, ki jih ljudje zmoremo prizadejati drug drugemu, in mehanizmom moči, ki financirajo in podžigajo neizrekljivo nasilje nad ljudmi in planetom – ples se zdi lahkoten, nekoristen odziv. Težko si predstavljamo, kaj lahko umetnik – plesalec stori v svetu, ki tako zelo potrebuje korenite spremembe in ozdravitev.
Pa vendar – umetnost je, tako kot upanje, oblika ljubezni. Kljubovalno ustvarjalna v soočenju z oskrunitvijo je topilo za okosteneli um in hkrati balzam, ki ga celi. Umetnost je čolnič, ki nas nosi, ko se – skupaj – spoprijemamo z vprašanji na način, drugačen od novic, od dokumentarnega in izobraževalnega, drugačen od mnenj in družbenih omrežij, od aktivizma in protestov; drugačen, a z vsem skladen.
Na temelju ustvarjalnosti gradimo odpornost in upanje z drobnimi dejanji poguma, radovednosti, prijaznosti in sodelovanja. Ples in plesno ustvarjanje je dokaz, da je človeštvo več kot naš zadnji srce parajoči svetovni neuspeh.
Ples ne potrebuje ne utemeljevanja ne razlag. Čeprav obstaja le z nami, nam ničesar ne dolguje. Mora e le naseliti v voljno telo. Od tu lahko prevaja neizrekljivo, deluje kot posrednik med nami in neznanim.
Ti bežni sledovi lepote v sedanjem trenutku nas (z)ganejo. In ko utelešamo tako ples kot njegovo izginjanje, se spominjamo svoje minljivosti. Hkrati pa nam ples, če smo le pozorni, tu in tam ponudi bežen pogled v našo dušo.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mednarodna-poslanica-ob-mednarodnem-dnevu-plesa-2026