Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo premierno uprizorila eno najzgodnejših zgodovinskih dram Williama Shakespeara Rihard III. Po besedah režiserja Jana Krmelja je Rihard danes lahko razumljen kot "utelešenje transparentnosti nasilja sodobnih politik", pri čemer prav njegova vidnost vodi v nevarno normalizacijo.

Foto: Peter Giodani / SNG Maribor
Uprizoritev Rihard III. je nastala kot sklepni del Shakespearove prve tetralogije o angleških dinastičnih spopadih. Dogajanje izhaja iz obdobja vojne rož, konflikta med rodbinama York in Lancaster, ter sledi vzponu in padcu Riharda, vojvode Gloucestrskega, ki z manipulacijo, spletkami in nasiljem odstrani tekmece in se povzpne na prestol.
"Njegova uzurpacija je hitra in neusmiljena, toda prav v trenutku dosežene oblasti se začne njegov razkroj, ki se konča s porazom v bitki pri Bosworthu. Drama ne pripoveduje le o povzpetniku, temveč razkriva mehanizme oblasti, ki se vzpostavljajo skozi nasilje, nadzor in interpretacijo resničnosti," pojasnjujejo v SNG Maribor.
Uprizoritev izhaja iz razumevanja oblasti kot procesa in konstrukcije. "Oder ni zgodovinski dvor, temveč razpadajoč prostor - hkrati peskovnik oblasti in filmski set, kjer se realnost nenehno montira in reinterpretira. Rihard tako ni le vladar, temveč režiser lastne zgodbe, tisti, ki vodi pogled in določa pomen dogodkov. Režiser Jan Krmelj njegovo figuro razume kot 'figuro političnega pospeška, drvenja v konec' - kot mladega, impulzivnega akterja, ki z brutalno hitrostjo vzpostavlja oblast in ustvarja svet, v katerem razpad spremljamo skoraj nezavedno."
Ključni element uprizoritve je po navedbah SNG Maribor odnos do občinstva. Tako kot v izvirniku Rihard neposredno nagovarja gledalce, jim razkriva svoje načrte in jih vpeljuje v mehanizem oblasti. "Prav v tej neposrednosti pa se razkriva paradoks sodobne politike: nasilje ni več prikrito, temveč izrečeno, transparentno, skoraj deljeno z nami - in zato lažje sprejemljivo," še navajajo.
"To zgodbo o vzponu na oblast vidim kot zgodbo o tem, kako oblast nastaja, kako se jo gradi. Kako nekdo prevzema nadzor nad narativo - informacije so moč. Predstava se razvija kot konstrukcija politične realnosti: korak za korakom, smrt za smrtjo," poudarja režiser Jan Krmelj, kateremu je Rihard III. od nekdaj najljubše Shakespearovo besedilo. "To, kako uprizarja brutalnost oblasti in načine, kako se ta ohranja, je nekaj, kar se v hierarhičnih politikah, ki jih še vedno živimo, ni niti malo spremenilo od 15. stoletja, ko je zgodovinski Rihard kratek čas vladal in umrl," je povedal v pogovoru z dramaturginjo Majo Borin.
V naslovni vlogi je igralec Petja Labović. "Zanimivo se mi zdi, da Riharda skoraj praviloma igrajo starejši igralci, stari okrog petdeset let, čeprav je bil historični Rihard ubit v boju pri dvaintridesetih. Ko sem si kot Riharda predstavljal Petjo, so se sprožile neštete asociacije za možnost uprizoritve. Rihard je figura političnega pospeška, drvenja v konec; prav tako drži, da niso prihajajoče generacije nič manj nasilne od tistih, ki se poslavljajo; nasilje se perpetuira, je večje kot zgodovina, ni linearno," pravi režiser.
Igrajo še Žan Koprivnik, Minca Lorenci, Nataša Matjašec Rošker, Gaja Filač, Davor Herga, Ksenija Mišič, Matevž Biber, Nejc Ropret, Viktor Hrvatin Meglič in Gorazd Žilavec.
Prevajalca sta Milan Jesih in Matej Bor, avtorja odrske priredbe Jan Krmelj in Jernej Potočan, ki je tudi dramaturg, scenograf Dorian Šilec Petek, kostumografka Brina Vidic, skladatelj Val Fürst, avtorica videa Klara Debeljak, lektorica Metka Damjan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in asistentka scenografa Sara Kastelic.
Shakespearov Rihard III. je bil doslej na mariborski oder postavljen le leta 2004 v režiji Eduarda Milerja, na oder ljubljanske Drame pa dvakrat - leta 1952 v režiji Branka Gavelle in leta 2014 v uprizoritvi Rihard III. + II. v režiji Tomaža Pandurja.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/rihard-iii-v-reziji-jana-krmelja-in-transparentnost-nasilja-sodobnih-politik