Foto: Pixabay
Mineva stoletnica rojstva enega najbolj uprizarjanih sodobnih dramatikov v svetovnem gledališču. Na današnji dan se je rodil italijanski gledališčnik Dario Fo, ki je bil s to umetnostjo povezan vsestransko: kot avtor, režiser, igralec in scenograf. Njegova dela so prodrla na številne odre, leta 1997 je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo.
Foto: Pixabay
Dario Fo je odraščal na severu Italije ter študiral slikarstvo in arhitekturo. Pisal je satirične dramske tekste, kot človek več talentov pa je deloval tudi kot igralec, pevec, režiser, slikar in arhitekt, za svoje igre je občasno napisal še glasbo.
Z ženo Franco Rame sta leta 1959 ustanovila gledališko skupino Compagnia Dario Fo - Franca Rame, ki je uprizarjala kritične politične skeče, večinoma igre, ki sta jih napisala sama. Leta 1968 je nato sledilo novo potujoče gledališče Nuova Scena, nato pa še tretje, La Comune. Iz želje, da bi se vrnila k izvorom ljudskega gledališča, sta svoje igre uprizarjala na javnih mestnih - po trgih, ulicah in v tovarnah ter postala verjetno najbolj znan italijanski gledališki par.
Pri pisanju iger se je Fo oprl na izročilo commedie dell'arte in ljudskih iger ter skušal z njimi ustvariti alternativo uradni kulturi pod vplivom vladajočega političnega establišmenta. V svojih delih se je zavzemal za politično in socialno angažirano gledališko držo, njegove predstave pa so bile vedno odkrito ali prikrito v kontekstu z aktualnimi političnimi razmerami. Zaradi svojih odkritih levičarskih prepričanj in kritike italijanske družbe je bil večkrat trn v peti italijanski politiki.
Napisal je okoli 70 iger, ki so bile prevedene v številne jezike, tudi slovenščino, in jih igrajo po vsem svetu. V Slovenskem mladinskem gledališču so nedavno premierno uprizorili Burkaški misterij, ki ga je po njegovem besedilu režirala Tijana Zinajić. Slovenskim ljubiteljem gledališča je denimo znana tudi njegova igra Vse zastonj! Vse zastonj!, med njegovimi deli pa so tudi Naključna smrt nekega anarhista, Nadangeli ne igrajo fliperja ter Prst v oko.
Burkaški misterij, v katerem je opisal biblijske teme, so v povojni Evropi označili za eno najbolj kontroverznih predstav, Vatikan pa je predvajanje dela na televiziji označil za "najbolj bogokletno predstavo" v zgodovini tega medija.
Ob prejemu Nobelove nagrade za literaturo je švedska akademija zapisala, da je Fo, posnemajoč srednjeveške rokohitrce, bičal oblast in ponovno vlil dostojanstvo šibkim in zatiranim. Sam pa je v enem od intervjujev povedal, da so ga ljudje zunaj gledališkega sveta imeli in ga še vedno imajo za "nekakšnega burkeža, človeka dovtipov".
Fo je umrl 13. oktobra 2016 v 91. letu starosti. Leto pred tem so paru v Veroni posvetili muzej, ki ohranja njegovo zapuščino in zapuščino njegove žene. V njem so na ogled Fojevi teksti, knjige in rokopisi, pa tudi risbe in slike, fotografije iz gledališča ter kostumi in lutke.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mineva-stoletnica-rojstva-italijanskega-dramatika-in-nobelovca-daria-foja