Foto: Arhiv LGL
Letos je mednarodno poslanico z naslovom Praznovanje svetlobe življenja/Hijenine sanje napisal predsednik Compagnie Sogolon in Vitez nacionalnega reda Malija Yaya Coulibaly.
Foto: Arhiv LGL
Moji dragi rojaki in rojakinje, lutkarice in lutkarji organizacije UNIMA, prebivalci in prebivalke Zemlje,
Bambarci v Maliju imajo, tako kot druga ljudstva sveta, koncept nenehnega ustvarjanja, pri katerem stvari nastajajo iz glasu Boga Stvarnika in njegovih vrtinčastih, visokoletečih besed. Duh prvega vulkana je na Zemljo vrgel Meren, prvo božanstvo, lutko, ki naj bi vladala temu še vedno kaotičnemu svetu. Ta prva lutka je imela podobo ženske in je rodila rastline, živali in ljudi (Jiriw, Sogow ani maaniw). Oživljanje naše preteklosti in prikazovanje lutkarstva, pomembnega elementa svetovne kulturne dediščine, ni le znanstveno prizadevanje, temveč tudi izkaz inteligence in ljubezni do sebe.
Tema ni nova, a je še vedno pomembna. V takem gledališču, v katerem vsi igrajo dvojno igro, moralnim posledicam lutkinih dejanj ne more ubežati niti človek iz najodličnejšega družbenega okolja. Z igro lutk dobimo fascinanten vpogled v duh časa: pravi junaki tega gledališča so ljudje, ki utelešajo veselje do življenja in majhne radosti. Edinstvena lepota lutk, bogato in raznoliko lutkovno gledališče, glasba ter pesmi in plesi lutk, ki odražajo pristno civilizacijo in prepričanja prednikov, so ogromen vir navdiha za gledališke strokovnjake, še zlasti za mlade, ki razvijajo univerzalno kulturo. Izobraževanje mladih je stalna skrb Mandejcev in preostalega sveta. Zato si svet starešin s pomočjo lutkovne dejavnosti v njenih različnih izraznih oblikah prizadeva zagotoviti karseda ugodne pogoje za telesni, intelektualni in moralni razvoj mladih. Nikoli v zgodovini niso odrasli ali starejši dovolili mladim, da bi delovali povsem po svoje, brez usmerjanja. Odrasli mladih ne smejo povsem prepustiti samim sebi. Moder človek mora biti dober zgled v očeh mladih. Druge mora nasmejati in jih hkrati popravljati, paziti na moralo. Lutka, ki se kot karavana premika v soju mesečine – v lutkovnem gledališču ali zunaj njega – je kot vas.
To je moja vas; tu živim. »Ko gre jastreb na konjski sejem, se pripravlja na prihodnost,« saj ga čaka lakota. Bambarska lutka iz Malija v enigmatičnem jeziku mlade uči, naj vsako leto negujejo razvoj na novih področjih in ohranjajo tradicijo. Svetovni dan lutkarstva je praznovanje luči življenja. Tako v najpomembnejših institucijah svetovne kulture najdemo lutke; najdemo organizacijo UNIMA. Lutke, ki so predvsem verske narave, so v smislu umetniških, političnih in družbenih odnosov v samem središču življenja. Ko duhovi lutk govorijo z nami, jih ubogamo. Lutka je kot sonce; mora nas greti s toploto ljubezni in razumevanja. To je UNIMA, ljubezen večnega sonca. UNIMA je vseživljenjska zaveza. UNIMA je politična in kulturna institucija na visoki ravni, brez katere ljudje sveta ne morejo več živeti. Lutke si v trenutni razvojni fazi kot instrument zavedanja, izraz solidarnosti in simbol komunikacije zaslužijo posebno pozornost, tako da jih snujemo, ustvarjamo in populariziramo po vsem svetu.
Lutka je ogledalo naše kulturne identitete, odskočna deska za razcvet umetnosti in kulture, nenadomestljiv okvir za afirmacijo naše ustvarjalnosti, zato je treba umetnost lutkarstva širiti. Legendarna lepota lutke vzbuja vsesplošno občudovanje. Lutkarstvo je od nekdaj bilo in vedno bo praksa ljudstev sveta. Opredeliti v praksi pomeni začrtati meje, omejitve. Lutka pa meje zavrača. Lutka prežema in se razteza čez vse. Je najbolj suveren izraz človeške duše.
V preteklosti so se ljudje izobraževali s pripovedovanjem zgodb in se zabavali ob figuricah ljudi ali živali, ki so se sprehajale naokoli tako, da so jih ljudje upravljali – včasih s pomočjo vrvic, včasih brez. Kdaj se je v Maliju začela tradicija lutkarstva? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Za mnoge zgodovinarje se zgodba začne v 9. in 12. stoletju. Lutkovna umetnost Malija v zgodovini afriškega lutkarstva zavzema pomembno mesto. Leta 1878 jo je "odkril" Paul Soleillet. Tako je bilo to prvo afriško lutkovno gledališče, ki je postalo znano zunaj Afrike. (Soleillet, P., Les voyages et découvertes dans le Sahara et dans le Soudan, Pariz, M. Dreyfous, 1881, citirala Olenka Darkowska-Nidzgorski, Théâtre populaire de marionnettes en Afrique Sud-saharienne, 1980.) Malijsko lutkarstvo kot velik kanu, z jadrom ali brez njega, ki zato, da odpluje po reki afriške umetnosti, potrebuje le valove.
Rivalstvo med skupnostmi odpravljajo zavezništva, ki se sklepajo s pomočjo lutkovne umetnosti. Lutkarstvu je uspelo mnoge konflikte preoblikovati v zavezništva. UNIMA oziroma lutkovna in likovna oblika so nedvomno sanje hijene (totemske živali).
Zgodba o hijeni, ki simbolizira moč in silovitost, nas popelje v njene sanje, sanje o prihodnosti, sanje, v katerih je človeštvo modro in v večni harmoniji s svojim telesom in umom. Sanje o občestvu, sanje o medsebojni delitvi, sanje, v katerih se hijena sooči z različnimi situacijami, da ustvari prihodnost in, upajmo, boljši jutri. Ni mi težko vzpostaviti stika z bambarskimi kmeti v Maliju; namreč, če ne veš, od kod prihajaš, ne veš, kam greš. In med Bambarci je tako, da če ne veste, od kod prihajate, se zberejo vsi duhovi in vam eden za drugim v obraz izpljuvajo prežvečene oreščke kole.
Genialnost sem podedoval od očeta, on pa od svojega očeta. Oče je želel, da utelešam podobo bambarske svetovne hiše in njenih tradicij. Kar se mi zdaj dogaja, je čudovito. Očetu dajem nove ideje.
Drage kolegice in kolegi, lutkarji in lutkarice z vsega sveta: lutka je inštrument, ki prenaša glas prednikov. Zaradi svoje moči je to bistveno orodje poveljevanja in avtoritete poglavarjev. Vse pa je seveda odvisno od regije, v kateri živite.
Tradicionalno znotraj sodobnega. Moj glavni cilj je po vsem svetu spodbujati tradicionalno lutkarstvo in prakse prednikov – od kiparstva do tehnik upravljanja. Potem pa želim še spoznavati tradicionalno afriško in svetovno gledališče ter edinstveni slog predstav z maskami in lutkami, ki temelji na glasbi, plesu in pesmi.
Za otroke Malija, otroke Afrike in za otroke povsod po svetu upam, da boste vsi vzljubili ta obsežen družbeni pomnilnik, ki predstavlja našo univerzalno kulturno dediščino. Neutrudno si prizadevam, da bi bila izvirnost in bogastvo tradicionalnega lutkarstva prepoznana v celoti.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mednarodna-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-lutk-3