Danes, 21. marca, lutkovni ustvarjalci po vsem svetu praznujejo svetovni dan lutk. Slovensko poslanico je letos napisal režiser Tin Grabnar.

Foto: Gregor Gobec
Spomnim se, kako sem kot otrok vsako soboto prestopil prag lutkovnega gledališča in se za nekaj trenutkov preselil v drug svet. Kot da bi se odpravil na neko čarobno popotovanje. Gledališče je bilo zame takrat prostor, kjer sem lahko čutil, karkoli sem želel. Lahko me je bilo strah, lahko sem se smejal, lahko sem se navduševal in žaloval. Po vsem tem vrtiljaku doživetij, ko se je ob koncu predstave zastor spustil, sem se vedno znova znašel v varnem zavetju gledaliških sedežev. Ko sem odhajal iz dvorane, sem bil bogatejši za novo izkušnjo. Skozi gledališče sem se učil čustvovati, učil sem se empatije in pridobival neke temeljne osebne vrednote. Uril sem svojo domišljijo.
Kot mladostnik sem postal nekoliko zahtevnejši gledalec. Ker sem se začel z gledališčem tudi sam ukvarjati, sem vsak obisk gledališke predstave izkoristil za nekakšno majhno analitično študijo. Iskal sem predstave, ki so v meni razpirale nove perspektive. Želel sem, da mi omogočijo vpogled v kompleksnost sveta. Da razgrnejo vprašanja, ki nimajo preprostih odgovorov. Gledališče je bilo takrat moj sopotnik pri odraščanju, dialoški partner pri oblikovanju pogledov na svet in priročnik za razumevanje človeške psihologije.
Ob vstopu v odraslost se je gledališče dokončno ustalilo kot moja življenjska in poklicna pot. S tem se je perspektiva popolnoma obrnila, saj sem zdaj jaz v položaju, da na oder postavljam gledališka dela. Z vsako uprizoritvijo se znova sprašujem, kaj bi moral sprožiti v občinstvu. Kako lahko konstruktivno vplivam na to mnogoplastno družbeno tkivo, v katerem živim? Znašli smo se sredi turbulentnega zgodovinskega trenutka, kjer oboroževanje vedno bolj nadomešča občutek varnosti, opletanje z vojno retoriko je postalo del vsakodnevnega besednjaka, brezkompromisno pustošenje po naravi je očitno najkrajša pot do kopičenja kapitala, srčnost in empatija pa nista več razumljeni kot temeljni človeški vrednoti, temveč sta znotraj volčje kapitalistične logike postali šibkost. Ko je razkol med bogatimi in revnimi iz dneva v dan večji, meja med resnico in lažjo vedno bolj zabrisana, naša iluzija o svobodni izbiri pa izpostavljena partikularnim interesom megakorporacij, se lahko s popolno legitimnostjo vprašamo: kakšen položaj ima znotraj vsega tega gledališče?
Gledališče lahko razvedri. Gledališče lahko ponudi zatočišče. Gledališče lahko informira, razkrije in poudari. Lahko nas poveže v skupnost, prav tako kot lahko skupnost tudi razbije. In če je gledališče res dobro, lahko utira pot novim možnostim. Če je na konici prebojnih idej, lahko pomaga soustvarjati drugačno vizijo sveta. Ne zgolj, da na odrskih deskah odslikava realnost našega vsakdanjega življenja … S postavljanjem novih razmerij lahko recipročno vsakdanjemu življenju utira novo pot.
Lutkovno gledališče ima znotraj sesuvajočega se družbenega konteksta še toliko večji potencial. Ko se zastor dvigne, so na odru pred nami nepremično razpostavljeni predmeti. Negibna telesa ležijo, kot da bi bila zamrznjena v času. Potem pridejo animatorji in z gibanjem ustvarijo iluzijo življenja. Aktivirajo domišljijo gledalk in gledalcev. Namigujejo nam, da se za tem, kar vidimo, skriva nekaj večjega. Nekaj lepšega in boljšega, nekaj, kar je razumu težko dosegljivo. Z animacijo prebudijo silovito moč človeške domišljije. Moč, ki lahko premika meje, ruši zidove in gradi mostove. Domišljija je tista, ki lahko ustvari boljši svet.
Gledališče lahko premika meje. Gledališče lahko ponudi drugačno vizijo. Gledališče pa lahko tudi aktivira. Zato naj vas ob koncu poslanice, vse, ki imate privilegij volilne pravice, še povabim, da izkoristite svojo politično moč in se udeležite prihajajočih parlamentarnih volitev. Na tej točki je namreč možnost in priložnost, kjer se gledališke sanje o bolj strpni in solidarni prihodnosti lahko prevesijo v realnost.
Se vidimo 22. marca na voliščih.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/slovenska-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-lutk-5