Foto: Pixabay
Radijske igre se v tem tednu najdlje raztezajo prav na tematski in časovni ravni. Spremljali bomo mitološkega junaka Ahila v boju proti Trojancem, biblijski lik Abrahama prevpraševali v območju univerzalnih tem ljubezni, zvestobe, zaupanja, izdaje.
Foto: Pixabay
Nadalje bomo podoživeli znamenito in v mnogočem presežno uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1954, ponudili kratek zvočni satirični, a vizionarski pogled na medijsko krajino, ujeli trenutek družine v razpadanju in sklenili s srečnim koncem sprva negotove ljubezenske zgodb
Moč Ahilovega srda
Letošnje ponedeljke na Arsu predstavljajo radiofonski cikel dvajsetih najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliade in Odiseje ter Vergilijeve Eneide v prevodu Antona Sovreta po izboru in v dramatizaciji Jožeta Rodeta z naslovom Bili smo Trojanci, bil je Ilion. 20., 21. in 22. spev Iliade je za sedmi del naslovil z verzom Kajti strašan je Pelid, nad vse Zemljane mogočen! Pelid pomeni "sin Peleja", grški junak Ahil, ena ključnih osebnosti Homerjeve Iliade. V tem odlomku se zgodi ključni dramaturški preobrat epske pesnitve. Ahil je bil v sporu z Agamemnonom in je zavračal boj, vendar ga smrt njegovega najboljšega prijatelja in vojnega tovariša Patrokla motivira, da se vrne maščevat njegovo smrt. Njegov srd je usmerjen v trojanskega junaka Hektorja. Z bojnim krikom, ki presega človeško moč in preraste v uničujočo naravno silo, prestraši Trojance, da lahko Grki rešijo Patroklovo truplo, nato pa Hektorja ubije. Ahila je igral Borut Veselko, Hektorja Milan Štefe, cikel pa je zrežiral Jože Valentič.
Strupeni trikotnik ljubezni in ljubosumja, zaupanja in izdaje
Od starogrške mitologije pa k biblijskemu liku. Duhovna drama z biblijsko zgodbo o Abrahamu, njegovi ženi Sari in služabnici Agari predstavlja enega najslavnejših in najbolj intrigantnih trikotnikov v literarni zgodovini. Sara Abrahamu zaradi starosti ni mogla več roditi otrok, zato je nagovorila Abrahama, naj spi z mlado služabnico, ki ji ona povsem zaupa. Njihovi odnosi pa s tem dejanjem postanejo polni sovraštva, ljubosumja, zaznamovani so z izdajo in občutkom nepravičnosti. Avtorica Jožica Lorenci z biblijsko zgodbo prevprašuje pojme mladosti in starosti, odnos med moškim in žensko, odpira širok spekter vprašanj o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o izvenzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Učinkovit dramaturški prijem Lorencijeve pomeni tudi odsotnost Abrahama, saj v igri sploh ne nastopi, in tako učinkuje na eni strani s svojo nedotakljivostjo, na drugi pa z odprtostjo do različnih interpretacij. Saro je interpretirala Marinka Štern, Agaro pa Vesna Lubej. Igro je režirala Elza Rituper.
Pronicljivost Cankarjevih Hlapcev
Cankarjevo leto v Uredništvu igranega programa obeležujemo z njegovimi deli, dramatiziranimi in prirejenimi za radio. Med njimi so tudi tri njegove velike drame. Februar, mesec, posvečen kulturi, tako končujemo z njegovimi znamenitimi Hlapci, ki so v slovenskih profesionalnih gledališčih doživeli že osemintrideset uprizoritev, čeprav je bila usoda njihove krstne izvedbe povezana z velikim javnim nasprotovanjem in prepovedjo uprizarjanja. Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine prvo izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami in še zmeraj velja za eno najpomembnejših v zgodovini slovenskega gledališča. Režiserju je uspelo najti ravnovesje med kritiko takratne povojne družbe in psihološko poglobljenimi liki. Stane Sever je v vlogi Jermana postavil visok igralski standard kot "globoko prizadet intelektualec v boju z licemerjem", kot so takrat ugotavljali kritiki in teatrologi. Radijsko režijo je prevzel Mirč Kragelj.
Satirična zvočna podoba medijev
Humorno igro z naslovom Jutri avtorja in režiserja, dolgoletnega sodelavca v tonskem studiu Uredništva igranega programa Zmaga Freceta sestavljata dve zvočni zgodbi, ki se prepletata: prva je parodija na medije, ki povsem nekritično in neselektivno poročajo o vsem mogočem in predstavljajo najbolj preprosto in nereflektirano podajanje novic, druga pa je na meji znanstvene fantastike, saj lahko prek vrhunske tehnologije simulira človeško bitje, vendar brez edinstvenih človekovih lastnosti. Igra je satira o dveh paradoksalnih globalističnih pojavih: osiromašenju medijev in kloniranju človeka. Ob nastanku leta 2007 je naslov še predstavljal podobo prihodnosti, skoraj dvajset let pozneje pa bi lahko to zvočno podobo poimenovali z naslovom, ki bi označeval sedanjost.
Družina kot mikrokozmos
Goran Vojnović, eden najvidnejših slovenskih sodobnih avtorjev, se v različnih izraznih formah osredotoča na motiv družine. Zanj pomeni mali svet, v katerem se odražajo vse družbene spremembe, konflikti in splošno vzdušje. Družina zanj ostaja nerazdružljiva skupnost, kljub različnim usodam njenih članov in destruktivnim odnosom. Kratka radijska igra pisatelja, scenarista in filmskega režiserja z naslovom Dob’r je je priredba njegovega filmskega scenarija prav o razpadu družine in družinskih odnosov. Vlogo očeta je odigral Igor Samobor, mama je bila Minu Kjuder, sin Marko Jure Henigman, režiser in dramaturg igre pa je bil Alen Jelen.
Ko poštar združi nesrečna zaljubljenca
Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem. V tokratni igri Poštarska pravljica po zgodbi češkega avtorja Karla Čapka poštar s pomočjo palčkov, ki vedo, kaj v pismih piše, znova združi nesrečna zaljubljenca. Delo je že kmalu po drugi svetovni vojni izšlo v znameniti, še vedno živi zbirki Sinji galeb in je bilo med otroki, pa tudi odraslimi, zelo priljubljeno. Zato so ga že leta 1956 uprizorili tudi na radiu. V igri slišimo nepozabna Dušo Počkaj in Franeta Milčinskega - Ježka in še mnogo drugih izvrstnih slovenskih igralcev, ki jim je radio ohranil glas za vedno.
Vse igre lahko še mesec dni po predvajanju poslušate na spletnih straneh Prvega programa in programa Ars ter na platformi RTV 365.
Spored radijskih iger med 23. februarjem in 1. marcem
Ponedeljek, 23. februar
Radijska igra 22.05 (Ars) – Homer - Jože Rode: Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 7. del: Kajti strašan je Pelid, nad vse Zemljane mogočen!
Torek, 24. februar
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Jožica Lorenci: Abraham
Četrtek, 26. februar
Radijska igra 22.05 (Ars) – Ivan Cankar: Hlapci
Sobota, 28. februar
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – Zmago Frece: Jutri
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Goran Vojnović: Dob’r je
Nedelja, 1. marec
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Karel Čapek: Poštarska pravljica (pravljica 7+)
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/med-mogocnostjo-mitoloskega-junaka-in-dobrohotnostjo-palckov