V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so na oder postavili Burkaški misterij, ki ga je po besedilu Daria Foja režirala Tijana Zinajić. V predstavi potujoča igralska družina duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel, so zapisali v SMG.

Foto: Ivian Kan Mujezinović
Premiera uprizoritve je bila sicer napovedana za četrtek, a so v SMG zaradi bolezni v igralskem ansamblu premiero primorani prestaviti. Nov datum bodo sporočili naknadno, je na povedal umetniški vodja SMG Marko Bratuš.
Kot so zapisali v SMG, satira Nobelovega nagrajenca Foja, ki jo je Vatikan označil za bogokletno, prikazuje delovanje Jezusa Kristusa, velikega odrešenika človeštva, skozi pogled slehernika, ki še dva tisoč let po njegovem vstajenju ni odrešen. Avtorska ekipa se je besedila, ki so ga prvotno uprizarjali kot monodramo, lotila kolektivno, hudomušno in s kančkom glasbe.
Bratuš, ki je tudi dramaturg uprizoritve, je pojasnil, da so se za uprizoritev Fojevega dela odločili, ker letos mineva 100 let od avtorjevega rojstva. Poleg tega Burkaški misterij ustreza času, v katerem danes živimo, ki se zdi kaotičen in čaka na odrešenika. Če pogledamo našo družbo, ki je utemeljena na krščanskih vrednotah, namreč opažamo velik razkorak med tem, kaj je Jezus učil in tem, kako živimo danes. Jezus je že pred 2000 učil, kako bi morali živeti, če bi hoteli živeti v blagostanju, a tega v resnici nihče ne upošteva, je dodal.
Srednjeveški misteriji so obravnavali Jezusovo življenje ali življenje svetnikov. Fojev Burkaški misterij po Bratuševih besedah obravnava odnos med oblastjo in malim človekom, pri čemer je Fo prizore, ki so jih burkeži izvajali na trgih, posodobil za čas konec 60. let minulega stoletja ter v njih na satiričen način obravnaval strukture italijanske vlade in cerkve, kar je bilo v tistem času nedopustno in Burkaški misterij je bil razglašen za bogokletnega. Sami so se namesto za monodramo odločili za igralsko družino ter vloge razdelili med več igralcev, poleg tega so besedilo posodobili za današnji čas.
Po besedah Zinajić se devet igralcev, ki igra v predstavi, med seboj zelo razlikuje tako po tipu igre kot po osnovni gledališki viziji. Njena želja je bila, da v svoji različnosti zaživijo skupaj znotraj predstave. Kot drug pomemben vidik oziroma izziv pri postavljanju uprizoritve na oder je izpostavila kontekstualizacijo uprizoritve danes. V Slovenji krščanska tradicija ni tako močna, kot v Italiji, poleg tega tudi tisti, ki so verni, ne poznajo tako dobro konteksta pasijonskih iger, kot ga v Italiji. Kot je dodala, so se "najbolj našli v tem, kako razmišlja Jezus". Ne glede na svoja verska in politična prepričanja namreč po njenih besedah vsi "stojimo za Jezusom in kje je težava v ljudeh, da ko zanemarjamo Jezusa Kristusa, uničujemo sami sebe".
Bratuš je ob tem dodal, da nam je, ne glede na naša verska ali politična prepričanja skupno, da bi si vsi želeli živeti v boljšem svetu. Preprosto vprašanje, na katerega ne poznamo odgovora, pa je, zakaj tega preprosto ne naredimo.
V predstavi igrajo Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga in Matija Vastl. Ob njih je na odru pianist Miha Rajterič.
Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos besedilo prebesedili ustvarjalci. Scenograf uprizoritve je Darjan Mihajlović Cerar, kostumograf Matic Hrovat, za glasbo je poskrbel Sebastijan Duh, koreografinja je Lada Petrovski Ternovšek, oblikovanje svetlobe ima na skrbi Igor Remeta, oblikovanje zvoka Marijan Sajovic.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-burkaskem-misteriju-v-smg-jezusovo-zivljenje-z-vidika-sedanjosti