Dane Zajc: Voranc, režiser Mile Korun, SNG Drama Ljubljana, premiera 16. 1. 1980. Na fotografiji Polde Bibič (Voranc), Štefka Drolc (Neža), Janez Albreht (Simon). / Foto: Jendo Štoviček; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Vabljeni na dogodek v okviru cikla predavanj in pogovorov SLOGI in Drama, ki bo tokrat posvečeno drami Voranc, največkrat uprizorjenemu besedilu Daneta Zajca v slovenskih profesionalnih gledališčih. Predavanje bo imel direktor Slovenskega gledališkega inštituta dr. Gašper Troha.
Dane Zajc: Voranc, režiser Mile Korun, SNG Drama Ljubljana, premiera 16. 1. 1980. Na fotografiji Polde Bibič (Voranc), Štefka Drolc (Neža), Janez Albreht (Simon). / Foto: Jendo Štoviček; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Drama Voranc je bila v marsičem prelomna v opusu Daneta Zajca. Napisal jo je leta 1978 in kar dve leti je čakala na prvo uprizoritev. Razlog naj bi bil, kot se spominja Aleš Berger, »njegova domnevna neuprizorljivost, a budneže je predvsem motila podoba slovenskega kmetstva, kakršno naj bi potvorjeno in tendenciozno ustvaril Zajc.« Bila je prva njegova drama, ki je bila uprizorjena na institucionalnem odru. 16. januarja 1980 je bila premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, režiral je Mile Korun. Kot se spominja Aleš Berger: »Uprizoritev v režiji Mileta Koruna je bila z eno besedo: triumf.« Poleg navdušenih kritik je še istega leta dobila nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti na Borštnikovem srečanju in na sarajevskem MESS-u kar sedem priznanj, od tega tri lovorove vence.
Leta 1986 je sledila uprizoritev v italijanskem gledališču HNK Ivana Zajca na Reki, ki je prav tako naletela na navdušen sprejem, a ostala brez nagrad in povabil na pomembnejše festivale (MESS in Sterijino pozorje), gostovala pa je na Tednu slovenske drame v Kranju. Zadnja postavitev je bila v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici 28. septembra 1989, ponovno v režiji Mileta Koruna. Tako je Voranc največkrat uprizorjeno Zajčevo besedilo v profesionalnih gledališčih. Obenem pa je tudi tista avtorjeva drama, ki je najbolj vezana na konkreten zgodovinski čas in prostor. Slovensko gorsko kmetijo v času druge svetovne vojne. Voranc je namreč poetična drama, v kateri Dane Zajc prikazuje uničenje slovenskega kmetstva, ki ga je povzročila druga svetovna vojna. Težaška idila predvojnega življenja se prevesi v očetovo gonjo sina, ki je ukradel konja. Osrednji konflikt je ravno v razmerju med očetom in sinom. Razpadajoča kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privlačita – mika ga dolina, svet novih možnosti in dogodivščin, zato od doma in iz območja Moravč, ki ga marca 1944 še vedno okupirajo Nemci, poskuša prebežati čez Savo. Njegovi starši ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s težo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hiše. Tipično zajčevsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava – nema opazovalka človeških usod.
S čim je podoba tragične usode slovenskega kmeta prepričala gledališko občinstvo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja? Zakaj je bila drama, o kateri so pisali kot o neuprizorljivem besedilu, takšna uspešnica? Kako deluje Zajčeva poetična drama, ki sicer ubeseduje eksistencialni položaj človeka in arhetipske situacije, postavljena v konkreten prostor in čas? To so vprašanja, ki jih boste z dr. Gašperjem Troho pretresali na predavanju pred novo premiero.
Drama Voranc bo ponovno zaživela 31. januarja 2026 v režiji Žive Bizovičar na Velikem odru SNG Drama Ljubljana, v uprizoritvi bodo nastopili članice in člani igralskega ansambla Drame: Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kako-je-neuprizorljiva-drama-postala-uspesnica-voranc-daneta-zajca-in-njegove-uprizoritve