Foto in grafike: Arhiv ne:Bitef 2025
Beograd je letos zaradi cenzure ostal brez priznanega mednarodnega gledališkega festivala Bitef. Srbski umetniki so v odgovor organizirali ne:Bitef, pobudo pa je podprla tudi SNG Drama Ljubljana. Kultura v Srbiji je ogrožena že sama po sebi, po lanski tragediji v Novem Sadu pa se je stanje le še poslabšalo, opozarjajo srbski kulturniki.
Foto in grafike: Arhiv ne:Bitef 2025
SNG Drama Ljubljana je v Drama Kavarni 15. decembra gostila neposredni prenos družbeno angažirane uprizoritve Sojenje Pelicot v režiji švicarskega gledališkega režiserja Mila Raua, s katero so v Beogradu odprli angažirano gledališko pobudo srbskih kolegov ne:Bitef 2025.
Ne:Bitef 2025 je zamenjal 59. izvedbo Bitefa, potem ko je oblast zavrnila letošnji program selektorja festivala Miloša Lolića in cenzurirala predstavo Mila Raua, ki je lani na odprtju Bitefa podprl proteste v Srbiji.
Ne:Bitef so organizirali študenti in profesorji beograjske fakultete dramskih umetnosti, aktivisti, igralci in drugi delavci, potekal pa je med 15. in 18. decembrom.
SNG Drama Ljubljana se je pobudi pridružila z neposrednim prenosom predstave. Kot so pojasnili, so to storili iz solidarnosti z umetniško ekipo festivala, ustvarjalkami in ustvarjalci ter z vrednotami, ki jih dojemajo kot temelj identitete in poslanstva Bitefa.
Povezava med Bitefom in ljubljansko Dramo je dolga skoraj šest desetletij, so spomnili v tej ustanovi. Kot edina udeleženka iz Jugoslavije je bila Drama z znamenito uprizoritvijo Kralja Leara v režiji Mileta Koruna namreč izbrana v tekmovalno selekcijo prvega Bitefa leta 1967, od takrat pa je na Bitefu sodelovala še sedemkrat.
"Naše spoštovanje do njih in njihovih pogumnih prizadevanj je neizmerno," so poudarili v Drami in opozorili, da je potreba po pobudi, kot je ne:Bitef, "izjemno resen opozorilni znak za zaščito prihodnosti festivala, ki je neprecenljivo dragocen tako za srbsko kot tudi za celotno mednarodno gledališko skupnost".
Srbske oblasti umetniške in temeljne človekove svoboščine po besedah tamkajšnjih kulturnih delavcev omejujejo na dnevni ravni.
Izvršna direktorica Bitefa Ksenija Đurović je kot primer navedla "neutemeljena, nezakonita odpuščanja z ukinjanjem delovnih mest v gledališčih in drugih kulturnih institucijah do pritiskov na zaposlene, zaradi katerih so delavci in delavke v kulturi prisiljeni v samocenzuro".
"Primerov neposrednih pritiskov je veliko, a prav toliko je tudi primerov odpora, samoorganiziranja in poguma delavcev v kulturi," je dodala, obenem pa poudarila, da mnogi takšnih delovnih pogojev ne sprejemajo več.
Priznani srbski komunikacijski strateg in dramaturg Nebojša Krivokuća je medtem opozoril, da je kultura v Srbiji že dolgo ogrožena, kot enega od razlogov pa navedel izjemno nizka sredstva, ki letos znašajo 0,67 odstotka državnega proračuna.
Položaj se je od zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu novembra lani, ki je zahteval 16 življenj in sprožil množične protivladne proteste, po njegovih besedah le še poslabšal. Umetniki so namreč med prvimi javno podprli proteste, režim pa je odgovoril z dodatnimi prepovedmi in onemogočanjem njihovega dela.
Številni pomembni kulturni dogodki so ostali brez državne podpore ali pa so jih odpovedali, sredstva pa so oblasti preusmerile v projekte, naklonjene režimu. Krivokuća pri tem dodaja, da bi bila središča odpora lahko narodna gledališča, a da ob vodstvih, zvestih režimu, umetnikom ostajajo le protesti in splošna stavka.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/srbija-ostala-brez-bitefa-kultura-v-drzavi-po-mnenju-umetnikov-ogrozena-bolj-kot-pred-letom