Foto: Nada Žgank; oblikovanje: Urša Čuk
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma (CD) bo premiera projekta Varje Hrvatin Stampedo. Izhodišče za uprizoritev je vprašanje varnosti in kaj ta pomeni, ko se znajdemo v množici. Česa smo sposobni in kakšne spremembe lahko dosežemo, če se organiziramo, in kako hitro lahko postanemo nevarni, če med nami zavladata preplah in preživetveni nagon.
Foto: Nada Žgank; oblikovanje: Urša Čuk
Uprizoritev skozi primer človeških stampedov razpira vlogo malomarnosti in brezbrižnosti nasproti solidarnosti in skrbi za drugega. Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve Hrvatin se pri predstavi sprašuje, kako lahko kot družba razmišljamo o varnosti, ne da bi se samo slepo zatekli v mehanizme nadzora.
Po besedah strokovne sodelavke Eve Gračanin predstava v času, ko je javni diskurz o varnosti prevladujoče populističen, odpira prostor za razmislek, kaj nas pravzaprav ogroža in kdo skrbi za našo varnost. Raziskovanje dokumentarnega gradiva o stampedih je razkrilo ponavljajoč se vzorec - odsotnost odgovornosti institucij in prednost dobička pred skrbjo za ljudi. Predstava je tako tudi opomin, da se k vprašanju varnosti moramo vračati, preden je prepozno.
Tehnično predstava vpeljuje tudi eksperiment. Po besedah programerja in avtorja tehnične zasnove uprizoritve Jurija Smrketa sta varnost in tehnologija pojma, ki ju težko ločimo med seboj. "Iz preprostih naprav smo poskušali iztisniti različnost, da bi ponazorili fleksibilnost razmerja med človekom in tehniko. Isti tehnični predmeti ustvarjajo preplah in red, varnost in nevarnost, represijo in igro," so njegove besede navedli v sporočilu za javnost.
Po besedah igralke Mirande Trnjanin v Stampedu raziskujejo mehanizme, ki povzročijo občutek ogroženosti in vodijo v stampedo, pa tudi kako hitro se v takšnih razmerah v ljudeh prebudita solidarnost in nekolektivna odgovornost. Igralka Ajda Pirtovšek ob tem dodaja, da so se ukvarjali tudi s konkretnimi primeri dogodkov, v katerih so ljudje izkoriščali luknje v sistemu ali zavestno neupoštevali pravila, v prepričanju, da se ne bo nič zgodilo.
Po besedah oblikovalke prostora in videa Urše Čuk (Rastrlab) z videoprojekcijo in krožno scenografijo ustvarjajo imerzivno okolje, ki dodatno poglobi občutek varnosti in hkrati stiske v prostorih množičnega gibanja. S preoblikovanjem scenografije skozi projekcijo želijo vizualno ponazoriti vpliv skupinskih impulzov.
Koncept varnosti je poleg glavnega izhodišča celotne uprizoritve odskočišče tudi za zvok in glasbo predstave. Kot pojasnjuje avtor glasbe in oblikovalec zvoka Gašper Lovrec, je pri ustvarjanju glasbe vstopil iz obratnega zornega kota - iz občutka nevarnosti.
Gib v Stampedu raziskuje dinamiko množice in razmerja med posamezniki ter se igra s časom in kontrastom nadziranega in nepredvidljivega gibanja. V Stampedu po besedah koreografinje Ene Kurtalić raziskujejo utesnjenost in svobodo - kako telo najde prostor za gib in dih ter kako se čas razteza in krči v vsakem trenutku. Kostumografka in oblikovalka projekcijskih površin Lea Culetto ob tem dodaja, da so kričeče odtenke namerno zamenjale temnejše, mrtve barve ter da izbrani preprosti kosi s svojo vsakdanjostjo tiho opominjajo na dejstvo, da lahko kdorkoli v pravem trenutku postane žrtev.
Oblikovalec svetlobe je Domen Lušin, v predstavi ob Trnjanin in Pirtovšek igra še Živa Selan.
Ponovitvi bosta v ponedeljek in torek.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/stampedo-varje-hrvatin-v-cd-o-vprasanje-varnosti