Foto: Nebojša Tejić/STA
Z današnjim dnem se zaključuje energetska prenova stavbe Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, ki po besedah direktorja Danila Roškerja predstavlja enega največjih infrastrukturnih posegov v zgodovini te ustanove. Investicija v višini 9,7 milijona evrov je financirana iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Foto: Nebojša Tejić/STA
"Kot največji javni kulturni zavod v Sloveniji, z bogato umetniško dejavnostjo, smo še posebej ponosni, da je bila naša stavba vključena v program energetske prenove javnih kulturnih objektov," je izpostavil Rošker, ki je narejeno danes v okviru regijskega obiska vlade pokazal ministrici za kulturo Asti Vrečko in ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru s spremstvom.
SNG Maribor, ki združuje pod svojo streho Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srečanje, se je skupaj z Narodnim muzejem Slovenije in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije maja 2023 prijavil na javni poziv za energetske prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Avgusta lani so podpisali sofinancersko pogodbo in nato začeli z deli.
Prenova po besedah Roškerja predstavlja pomemben korak k trajnostnemu upravljanju njihove zgodovinske stavbe, zmanjšanju ogljičnega odtisa, izboljšanju pogojev za delo in ustvarjanje ter prijaznejšemu okolju za obiskovalce. Zajemala je energetsko sanacijo ovoja stavbe, zamenjavo stavbnega pohištva, posodobitev prezračevalnega sistema vključno z vgradnjo rekuperacije toplote, hidravlično uravnoteženje sistema ogrevanja ter posodobitev razsvetljave vključno z delom odrske razsvetljave.
Rošker je poudaril, da so projekt izvedli v izjemno kratkem času, zato so nanj še bolj ponosni. "S prenovo smo dosegli normalne pogoje za delo, hkrati pa tudi večje udobje za obiskovalce, da jih ne bo več zeblo, da jim ne bo več vroče. Res je velik dosežek, da je ministrstvo za kulturo uspelo dobiti ta denar in da smo ga javni zavodi uspeli izkoristiti," je dejal. Zahvalil se je tudi zaposlenim v SNG Maribor, ki so kljub gradbenim posegom neprekinjeno izvajali gledališki program.
V okviru tega projekta energetske prenove stavb kulturne dediščine v lasti države so bile prenovljene tudi stavba Narodnega muzeja Slovenije in dve enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, za kar je bilo namenjenih nekaj več kot 16 milijonov evrov, od tega dobrih 12 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost. "Na ministrstvu za kulturo trdno verjamemo, da so zelene in kulturne politike medsebojno neizbežno povezane," je med današnjim obiskom povedala ministrica Vrečko.
Pojasnila je, da so bile energetske prenove kulturnih ustanov v preteklosti na stranskem tiru, zato je vesela, da je sedaj posluh na okoljskem ministrstvu tudi zanje. "Kaže se, da kadar sodelujemo, lahko dosežemo več," je dejala. "Takšni projekti vedno grejejo dušo," je dodal minister Kumer.
Po besedah direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jerneja Hudolina so takšni projekti pomembni ne samo zaradi izboljšanja delovnih pogojev in podobe ustanov, ampak tudi zato, ker omogočajo dolgoročno bolj vzdržno, energijsko manj potratno vzdrževanje in upravljanje objektov.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zakljucena-energetska-prenova-stavbe-sng-maribor